Novembra 2005 je bila novomeška bolnišnica ena od prvih, ki je začela tako imenovano dvosnopno (double-bundle) metodo rekonstrukcije poškodovane sprednje križne vezi kolena. Izvedel jo je prav dr. Hussein, potem ko se je mesec dni strokovno izpopolnjeval v Pittsburghu pri enem od najuglednejših svetovnih strokovnjakov na področju artroskopije, dr. Freddieju Fuju. "Ko smo začeli dvosnopno metodo, je bilo precej nasprotovanj, mnogi so se bali, da gre za eksperimentiranje. Danes pa je to povsem uveljavljena metoda in jo delajo povsod," pravi dr. Hussein.
Minimalno invazivna artroskopija ima v primerjavi s klasičnimi operacijami velikanske prednosti za pacienta. Pri operaciji sklepa ne odpirajo in se tkivo ne poškoduje, zato je okrevanje bistveno hitrejše in manj boleče. "Skozi dve ali tri majhne luknjice gremo v sklep s kamero in s finimi instrumenti kot kakšni zlatarji, zato lahko naredimo več in tudi natančneje kot pri klasični operaciji." Z artroskopijo se je čas hospitalizacije skrajšal z enega tedna ali dveh na samo dan ali dva, tudi rehabilitacijo je mogoče začeti takoj, medtem ko prej to ni bilo mogoče.
Čim bolj posnemati naravo
V ortopediji nikoli ni bilo čiste revolucije, pravi dr. Hussein. Napredek se je odvijal korak za korakom, niti dvosnopna tehnika ni prišla kar naenkrat. Pred leti so sprednjo križno vez kolena operirali tako, da so vstavili eno vez, misleč, da je sprednja križna vez tudi po naravi le ena, v resnici pa sta dve. "Po stari metodi rekonstrukcije z vstavljanjem ene vezi smo dobili gibljivost naprej-nazaj, z dvosnopno tehniko pa dobimo predvsem rotacijsko stabilnost, ki je v kolenu še pomembnejša."
Vendar dr. Hussein poudarja, da ni več bistvo v tem, ali sta vezi dve ali ena, bistveno je čim bolj posnemati anatomijo, naravno stanje. Posnemanje narave je takoj prineslo boljše rezultate. A po najnovejših ugotovitvah niti dvosnopna tehnika ni primerna za vsakogar. "Ali je koleno primerno za dvojno vez ali ne, se odločimo sredi operacije, ko izvedemo meritve v sklepu. Če je koleno premajhno in bi forsirali dvojno vez, lahko naredimo večjo škodo, kot če bi vstavili enojno vez. Meritve smo začeli izvajati pred približno 15 meseci, hkrati s Pittsbourghom. Torej, če me sprašujete o novostih, so novi detajli." Zdaj stroka čaka na biologijo. Vezi še vedno potrebujejo za celjenje toliko časa kot prej, dodaja dr. Hussein. "Čakamo, kdaj bo biologija, biološki inženiring, naredila preskok, da bi se ta vez hitreje prijela na kost."
Tudi dr. Boris Poberaj z oddelka za artroskopijo in športne poškodbe v Valdoltri, specializiran za artroskopije ramena, pravi, da smo tudi pri operacijah ramena danes povsem dohiteli razviti svet, čeprav je bilo še pred desetimi leti artroskopsko zdravljenje ramena pri nas povsem na začetku, medtem ko je bilo v zahodnem svetu že rutina. "Danes poznamo najmanj šest vzrokov za težave, ki smo jih prej dajali v koš z eno diagnozo," je dr. Poberaj opisal razvoj artroskopije.
Zavarovalnica ne sledi razvoju
Hitremu razvoju artroskopije v ortopediji pa ni sledila zdravstvena zavarovalnica, ki artroskopije plačuje enako kot klasične operacije, čeprav so zaradi zahtevnih pripomočkov in instrumentov petkrat ali nekatere zahtevnejše celo desetkrat dražje. "K sreči pri nas še vedno prevladuje človeški faktor, direktorji gredo z artroskopijami zavestno v izgubo. V glavnem imajo posluh za paciente in stroko. Zadevo preprosto poskušajo pokriti drugače," dodaja dr. Hussein. Tudi dr. Poberaj meni, da je sistem vrednotenja posegov povsem nelogičen. "Zavarovalnica plača enak znesek, ne glede na zahtevnost in število uporabljenih implantatov pri posegu. Preprosto povedano, zahtevnejše rekonstrukcije in nove tehnike se bolnišnicam ne splačajo." Po Poberajevih besedah se z vsakim letom pritisk zavarovalnice po povečanju števila operacij za isto ali celo nižjo ceno stopnjuje. "Verjetno se bo prej ali slej pokazala nujna potreba po dodatnem viru financiranja določenih posegov. Cena vsekakor ne sme vplivati in ne vpliva na splošno sprejete standarde in doktrino."
