Nesrečni Narcis

Narcis nastopa v grški mitologiji kot eden izmed mnogih tragičnih likov. Rodi se kot sin posilstva in je seveda božji sin. Odraste v prelepega mladeniča, v katerega se zaljubljajo tako moški kot ženske. Nekoč je Narcis, žejen po lovu, odkril bister izvir; na gladini je uzrl svojo podobo in se vanjo goreče zaljubil. Ko jo je poskušal objeti, je gladina vzvalovala in podoba se je razdrobila. Tako počasi hira, na koncu pa se spremeni v čudovito cvetlico. Tako se ime Narcis že od nekdaj uporablja za poimenovanje vase zagledanih, samovšečnih in egocentričnih ljudi. Veliko kdo se tukaj vpraša, zakaj sploh govorimo o motnji osebnosti, saj človek mora imeti sebe rad, to je bistven del osebnosti. Človek, ki sebe ne ljubi, ne more dajati ne prejemati ljubezni. Kaj je torej narobe s narcisoidnostjo?

Definicija narcistične osebnosti

Po priročniku ameriškega psihiatričnega združenja za diagnosticiranje in statistiko duševnih motenj je definicija narcistične osebnostne motnje naslednja:

Prekomerna potreba po občudovanju, pomanjkanje empatije, ki se začne v obdobju zgodnje odraslosti in se pojavlja v različnih kontekstih, opredeljuje pa ga najmanj pet od naslednjih značilnosti:

- mogočno občutenje lastne pomembnosti (pretiravanje o lastnih dosežkih in talentih, pričakovanje, da bodo drugi opazili njegovo/njeno superiornost brez merljivih dosežkov),

- prezaposlenost s sanjarjenjem o brezmejni uspešnosti, moči, odličnosti, lepoti ali idealni ljubezni,

- prepričanje o lastni enkratnosti in posebnosti, ki ju lahko razumejo le najodličnejši posamezniki in ustanove,

- zahteva po pretiranem občudovanju,

- nerazumno pričakovanje naklonjenega ravnanja ali samodejnega zadovoljevanja pričakovanj,

- izrabljanje drugih za dosego lastnih ciljev,

- nepripravljenost za priznavanje ali spoznavanje čustev in potreb drugih,

- nevoščljivost ali prepričanje, da so nevoščljivi drugi,

- ošabnost in nadutost.

Praktičen primer narcističnega človeka

Na kratko si bomo pogledali, kako lahko v praksi izgleda življenje narcisa. Veliko da na svoj izgled, na lepo telo, urejeno frizuro, ampak ne zato, ker mu je mar, kaj si drugi mislijo. Ure in ure preživi pred ogledalom, v sobi ima svoje slike. Včasih se mu zgodi, da se ob opazovanju samega vzburi in tudi masturbira. Ponavadi ga ostali vidijo kot uspešnega in ima veliko oboževalcev, spolni odnosi so zanj nekaj samoumevnega, vendar ga ne zadovoljujejo. Zaradi tega je videti, kot da je mogoče homoseksualno usmerjen, vendar ne gre za to. Spolnost mu je enostavno preveč nepomembna, saj mu vzame preveč časa, ki bi ga lahko preživel sam s sabo. Značilna je močna sebičnost, pojavi pa se predvsem v adolescenci, ko se človek začne zavedati svoje spolnosti. Predvsem psihoanalitiki radi iz tega naredijo velik problem, čeprav takšna faza ponavadi mine. Narcizem je del osebnosti vsakega človeka in le če traja zelo dolgo časa in zaradi njega trpijo drugi ljudje, je potreben posebne pozornosti in morebitnega zdravljenja. Patološki (bolezenski) narcizem je skrajno redek.

Več preberite na www.sexation.info.