Obdobje gospodarske krize v Sloveniji je takšno dojemanje plače okrepilo še bolj kot kadar koli prej in marsikdo omenjenih prihodkov, ki jih prejme poleg plače, dejansko ne porabi za namen, za katerega jih je prejel, temveč jih porabi za preživetje sebe in svoje družine. 

Regresa še niso izplačali
Tudi zato je izjemno problematično dejstvo, da mnogi delodajalci kljub določilu zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki kot skrajni rok za izplačilo regresa določa 30. junij (razen izjemoma v primerih nelikvidnosti do 1. novembra, če je takšna možnost v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti), svojim zaposlenim še vedno niso izplačali regresa za letni dopust. V tej luči pa je izjemno problematična tudi vedno pogostejša praksa izplačevanja regresa za letni dopust in povračila stroškov v zvezi z delom v obliki bonov, praviloma bonov večjih slovenskih trgovcev.
Zavoljo množičnosti tovrstnih praks, ki odstopajo od namena, ki mu je določen prejemek namenjen, in ker gre za svojevrstno vsiljevanje načina izvrševanja pravic delavcev, ki so predmet dvostranskega dogovarjanja med sindikati in delodajalci, je treba kritično opozoriti na nezakonitost in nesprejemljivost tovrstnih praks.
Zakon o delovnih razmerjih obveznost izplačila v denarni obliki žal izrecno predpisuje zgolj za plačo, medtem ko za druge prejemke obveznosti izplačila v denarni obliki izrecno ne določa. Kljub temu pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da so tako regres za letni dopust in zlasti povračila stroškov v zvezi z delom prejemki, ki služijo določenemu namenu, ki ga z boni ni mogoče včasih niti deloma doseči. Še posebno to velja za regres za letni dopust, pogosto pa tudi za povračilo stroškov za prehrano.
Razlog za to je včasih dejstvo, da trgovina, katere bone je prejel delavec, ni v bližini delodajalca ali pa ni mogoče prehrane zagotoviti v času, ki ga ima delavec namenjen za odmor. Še zlasti pa je tudi z vidika zdravja in kakovosti življenja delavcev problematično to, da v trgovini ni na voljo toplega obroka in so zato delavci primorani bodisi jesti nezdrave prigrizke in sendviče bodisi iz plače plačevati za topel obrok v bližnji gostilni ter so prisiljeni porabiti bone v natančno določenem obdobju in natančno določeni trgovini.

Namesto denarja boni za določeno trgovino
Tovrstna praksa je nesprejemljiva tudi z vidika svobode potrošnika in nelojalne konkurence, saj delavca prisiljuje, da neki prejemek, ki bi ga imel sicer v primeru, ko mu delodajalec ne zagotavlja organizirane prehrane, pravico svobodno porabiti za prehrano po svoji volji, porabi v neki trgovini, ki je morda precej oddaljena, dražja od drugih trgovin ali pa iz kakšnega drugega razloga delavcu ne predstavlja prave izbire za potrošnjo njegovega denarja, s katerim bi moral imeti pravico prosto razpolagati.
V primeru regresa za letni dopust je s tovrstno obliko izplačila regresa izničen temeljni namen tega prejemka, saj s tovrstnimi boni turističnih aranžmajev ali letovanja za otroke ni mogoče plačati. Ker je letni dopust namenjen počitku in regeneraciji delavca, je tovrstno omejevanje možnosti izbiranja načina izkoriščenja letnega dopusta nesprejemljivo.

Omejevanje pravic zaposlenih
Izgovori delodajalcev, da plačila za svoje delo pogosto prejemajo v obliki kompenzacij, v konkretnih primerih bonov, ne bi smeli vplivati na pravice zaposlenih, saj nas v takšnem primeru loči le še korak do tega, da bodo vsi prejemki razen plače, morda pa celo še ta, izplačani v obliki materialnih dobrin, ne glede na to, ali jih delavec potrebuje ali ne.
Opisane prakse so tako z življenjskega kot tudi s pravnega vidika izrazito sporne, na kar kažejo tudi novejša stališča Inšpektorata RS za delo. V prihodnje pa bo očitno treba tako na zakonodajnem področju kot tudi v socialnem dialogu v kolektivnih pogodbah še jasneje določiti pravila in načine izplačevanja posameznih prejemkov, ki jih delavci prejemajo poleg plače, delodajalci pa bi vsekakor lahko v primeru, ko razpolagajo z boni, le-te porabili za dodatno motivacijo in stimulacijo zaposlenih ter s tem dosegli pozitivni učinek, ki bi bil ravno nasproten odporu, ki ga povzročajo z izplačevanjem regresa za letni dopust in stroškov v zvezi z delom v obliki bonov.

Jakob Počivavšek, univ. dipl. pravnik,
je pravni svetovalec na KSS PERGAM.