Kaj menite sindikati javnega sektorja o tem?
Seveda se s tem ne strinjamo. Ponoven poseg v plače javnih uslužbencev pomeni kršitev in odstop od vseh do sedaj sklenjenih dogovorov!
Poleg ukinitve regresa, ukinitve eskalacije, redne delovne uspešnosti, napredovanj, je vlada predlagala tudi ponovni zamik odprave plačnih nesorazmerij.
Za nas je to popolnoma nesprejemljivo. Naj to prikažem s konkretnim primerom. Bolniška strežnica ima glede na nov plačni sistem trenutno 8 odstotkov nižjo plačo, kot bi jo glede na končni plačni razred morala imeti. Po Vladnem predlogu bi tako ostalo še naprej. Zaradi tega prejema tudi nominalno nižje dodtake, ki so trenutno celo nižji, kot so bili pred prehodom v nov plačni sistem. Poudarjam pa, da smo na prestavitev odprave plačnih nesorazmerij že dvakrat pristali in s tem državi privarčevali vsaj 200 milijonov evrov. Počasi izgubljamo upanje, da bomo ta preostanek plače sploh še kdaj dobili. Plače pa nam realno ves čas padajo. Tragično in družbeno nesprejemljivo je, da so na minimalni plači že zaposleni s srednjo izobrazbo.
Ministrica za javno upravo, Irma Pavlinič Krebs, je večkrat dejala, da se sindikati javnega sektorja, ki jih vodi dr. Janez Posedi, nočejo pogajati oziroma, da pogajanja zavračajo.
To ni res! Vlada je pričakovala, da bomo sindikati javnega sektorja takoj in ponižno pristopili k pogajanjem, saj naj bi trenutna makroekonomska in javnofinančna situacija zahtevala takojšnje ukrepanje. Žal se Vlada ne zaveda, da tako radikalen poseg v plačni sistem zahteva posvetovanje s članstvom, česar pa ni mogoče storiti čez noč. Zato smo jo obvestili, da bomo na njen predlog odgovorili, ko bomo preverili voljo članstva. Nenazadnje, prav temu je namenjen 60 dnevni rok določen v obligacijskem delu Kolektivne pogodbe za javni sektor.
Zato, da bi zbližali stališča z vlado, smo, ne glede na to, da se še nismo opredelili do vladnih predlogov, predlagali srečanje z vlado z delovnim naslovom: Soočenje z izhodom.
Sestanek ste tudi imeli. Kaj ste se na njem dogovorili?
Do sestanka je res prišlo, vendar izhoda nismo našli. Vladna stran nas je obvestila, da so pogajanja s skupino sindikatov, ki jo vodi Branimir Štrukelj, praktično končana. Pričakovala je, da se bomo z dogovorjenim, strinjali tudi mi.
Kako komentirate dosežen dogovor vladne pogajalske skupine pod vodstvom ministrice za javno upravo Irma Pavlinič Krebs s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, katero vodi Branimir Štrukelj. V tej skupini sindikatov so namreč tudi nekateri sindikati iz dejavnosti zdravstva.
Prepričan sem, da ta dogovor ne bo deležen podpisov potrebne večine sindikatov javnega sektorja in tako ne bo zaživel. V naši skupini je dvaindvajset sindikatov javnega sektorja in enotni smo, da tega ne podpišemo. Naše članstvo pričakuje od nas trdno držo in ni več pripravljeno popuščati. Prepričani smo tudi, da vlada na mnogih segmentih ne ravna dovolj skrbno in gospodarno. Naj omenim samo v nebo vpijočo zapravljivost pri gradnji cest, pa tudi gradnjo pediatrične klinike. Samo s tem denarjem bi lahko odpravili vsa plačna nesorazmerja, pa še kaj bi ostalo.
Ampak vseeno še niste odgovorili oziroma komentirali ravnanja sindikatov iz zdravstva, ki jih vodi Branimir Štrukelj.
Tega raje ne bi komentiral. Rečem lahko samo to, da je vsak sindikat odgovoren samo in predvsem svojemu članstvu. Kako bodo to ravnanje opravičili pred svojim članstvom je njihov problem. Jaz vem, da naše članstvo ne pristaja več na kakršno koli prestavitev plačnih nesorazmerij. Žal je tako, da je javni sektor razdeljen na zaposlene, ki že imajo odpravljena plačna nesorazmerja, na tiste, ki na odpravo še čakajo in na tiste, ki ves čas prejemajo celo več kot jim pripada.
Kateri zaposleni bi bili tem primeru najbolj prizadeti?
Vsekakor so to zaposleni, ki še niso dokončno vstopili v nov plačni sistem. In seveda tudi zaposleni, ki z zavodi še vodijo dialog o ustreznosti in pravilnosti svojega vstopa. Tudi teh je kar nekaj. Ni nepomembno tudi to, da so v času pogajanj nastala tudi nekatera nova nesorazmerja. Tu so predvsem številni zaposleni iz J skupine. Kakorkoli že, Vladni predlog ponovno terja najvišjo ceno od tistih, ki so že doslej največ dali in so v najslabšem položaju.
In kakšne rešitve vidite sindikati oziroma kaj nas čaka?
Rešitev vidimo izključno in samo v socialnem dialogu, v iskanju takih rešitev, ki bodo zadovoljile obe strani. Socialnega dialoga trenutno ni, saj Vladna stran sindikate ves čas postavlja pred izvršena dejastva, kar je za nas nesprejemljivo in se bomo temu uprli z vsemi oblikami sindikalnega boja.