Po novi zakonodaji naj bi se sicer pogoji za starostno upokojitev zaostrili, večjo vključenost na trg dela naj bi zagotovil tudi zakon o malem delu, vendar je med socialnimi partnerji ostalo veliko razhajanj.

Najprej postavitev ustreznih pogojev

V Pergamu so prepričani, da bi morali tako država kot delodajalci, preden zahtevajo sprejem zakonodaje, ki določa poznejše upokojevanje oziroma daljše ostajanje v delu, urediti pogoje za ustrezno zaposlovanje starejših. »Žal pa smo priče temu, da se eni in drugi zavzemajo za poznejše upokojevanje, torej za več in daljše delo starejših delavcev, ob tem pa delodajalci – tako kaže praksa – odpuščajo starejše delavce in tudi niso pripravljeni na novo zaposlovati starejših delavcev. Pogojev, ki bi omogočali primerno zaposlitev in delo starejših, tako kot v nekaterih drugih urejenih državah, pri nas enostavno ni. Pri tem imamo v mislih razporeditev starejših na njihovim sposobnostim prilagojena delovna mesta z ustreznimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami, kar bi seveda dalo pozitivne učinke v procesu dela in v družbi nasploh. Tudi zato, ker daljše ostajanje na delu in zaposlovanje starejših v naši družbi še ni ustrezno urejeno, sindikati nasprotujemo sprejemu predlagane pokojninske zakonodaje,« je dejala Vida Fras, generalna sekretarka KSS Pergam.

Pridružujejo se ji v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. »Podatek, da je med brezposelnimi 31 odstotkov starejših od 50 let, na trgu dela pa po najnovejših podatkih Eurostata 32,7 odstotka starih med 55 in 64 let, potrjuje že znano dejstvo, da se nekateri delodajalci v času težav, v katerih se znajdejo, želijo najprej znebiti starejših delavcev, ki pa praviloma ne najdejo več zaposlitve, saj jih zaradi starosti delodajalci preprosto ne zaposlijo. To stanje tudi zanika trditev nekaterih delodajalcev in vlade, češ da so starejši delavci preveč zaščiteni in da jim je zaradi tega nujno treba znižati odpravnine in skrajšati odpovedne roke,« je prepričan Dušan Semolič, predsednik ZSSS.

Starejši so pred brezposelnostjo najpogosteje delali v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. Brezposelnost med starejšimi od 55 let od leta 2005 raste. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

V pokoj odhajajo zgarani

Sindikati opozarjajo, da se je treba zavedati, da gre veliko ljudi v pokoj ob izpolnitvi prvih pogojev za upokojitev zaradi zgaranosti, zaradi kostno-mišičnih poškodb in zaradi posledice mobinga na delovnem mestu, ki zlasti starejšim ne prizanaša. Bilo bi lahko drugače. Delodajalci bi morali pokazati več skrbi glede pogojev dela na delovnih mestih, da bi bila delovna mesta tudi prilagojena starejšim zaposlenim; država pa bi morala ustvarjati takšne zakonske pogoje, zlasti na področju prispevkov in davkov, ki bi spodbujali delodajalce, da bi omogočili starejšim delavcem, da bi delali nekoliko dlje, kot to počnejo v teh razmerah.

Da podjetja zaposlovanje starejših vidijo predvsem kot oviro in ne kot izziv za aktivno staranje družbe, potrjujejo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer ugotavljajo, da sicer delodajalci jasno ne izražajo predsodkov do starejših zaposlenih, se pa to kaže v prikriti obliki tako, da pri izboru novih sodelavcev praviloma dajejo prednost mlajšim kandidatom na račun starejših.

Delodajalci imajo vrsto zadržkov

Med razlogi, zakaj podjetja v večini primerov niso naklonjena zaposlovanju starejših, so:
* pomanjkanje ozaveščenosti o pomenu starostno raznolikega (uravnoteženega) zaposlovanja in premajhno poznavanje prednosti starejše delovne sile,
* odklanjanje starejše delovne sile zaradi zakoreninjenih negativnih predsodkov do te skupine (da so nemotivirani za delo, brez primerne izobrazbe, da se ne želijo strokovno usposabljati, da je njihova delovna storilnost nižja kot pri mlajših, da so deležni prevelike zaščite, da so več odstotni z dela v primerjavi z drugimi...),
* v manjših podjetjih po navadi nimajo zaposlenih, ki bi se posvetili zaposlovanju starejših,
* premalo delovnih mest, ki bi bila prilagojena potrebam in izkušnjam starejših zaposlenih,
* pomanjkanje izobraževanja in usposabljanj, prilagojenih starejšim,
* nekatere pravice, ki jih starejšim zagotavlja delovnopravna zakonodaja (dodatek na delovno dobo, daljši dopust...).

Starejših delavcev se praviloma delodajalci otepajo, čeprav so uspešna podjetja največkrat tista, ki znajo izkoristiti znanja in veščine, prednosti vseh generacij – tako mladih, srednje generacije in starejših. Zakon o malem delu po mnenju sindikatov ni pravi odgovor, da bi dosegli cilj – oblikovati takšen trg dela, ki bi izkoristil velike potenciale, ki pa so v prav vsaki starostni skupini zaposlenih. Ta zakon bo dodatno okrepil zaposlovanje v negotovih oblikah dela, v katerih je prav vse podrejeno zagotavljanju povečevanja dobičkov na račun delavcev.