Predlog zakona o malem delu je dvignil veliko prahu ne le med študenti in dijaki, veliko nestrinjanja je tudi med delodajalci in sindikati. Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije je pred dnevi opozoril, da nesistematiziranih delovnih mest tako rekoč ni, torej ni jasno, za katera delovna mesta je malo delo predvideno. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak pa je poudarila, da je nesmiselno, da je delo upokojencev urejeno v istem zakonu kot študentsko delo. 

Tudi v sindikatu Pergam menijo, da je zakon lahko boljši. »KSS Pergam je podal svoje pripombe že v zvezi z izhodišči za pripravo Zakona o malem delu v januarju, kjer smo opozorili, da je treba pri pripravi zakona nujno upoštevati dosedanje izkušnje, ki so pokazale mnoge možnosti zlorab študentskega dela, in na drugi strani omejiti študentsko delo. Glede na to v načelu pozdravljamo izhodišče zakona, ki sledi tem pripombam in vsebuje varovalke, ki naj bi preprečile zlorabe malega dela, prav tako pa je pričakovati, da bo imelo malo delo manjši vpliv na trg dela, kjer bi se potrebe po delu primarno morale zadovoljevati s sklepanjem pogodb o zaposlitvi,« je poudaril Jakob Počivavšek, pravni svetovalec pri KSS Pergam.

Jakob Počivavšek, pravni svetovalec pri KSS Pergam.

Ali po vašem mnenju predlog zakona pretirano omejuje študentsko delo in kako bo zakon dejansko vplival na uporabo študentskega dela pri delodajalcih?
Omejitev študentskega dela je nujna, tako zato, ker pomeni resno oviro zaposlovanju, kot tudi zato, ker negativno vpliva na čas študija in je eden od vzrokov za pozno vključevanje mladih na trg dela. Država mora na druge načine, npr. z ustrezno štipendijsko politiko, zagotoviti ustrezen socialni položaj študentov in omogočiti dostop do študija vsem, hkrati pa spodbujati čim hitrejše zaposlovanje mladih. Ne glede na to pa predlog zakona omejuje študentsko delo tudi tam, kjer to ne bi bilo nujno potrebno oziroma v primerih, kjer tudi sicer ne bi predstavljalo konkurenco rednemu zaposlovanju. Glede na to, da se malo delo ne bi smelo opravljati na sistemiziranih delovnih mestih oziroma na delovnih mestih, kjer se delo trajno opravlja v obsegu več kot 14 ur na teden, se s tem onemogoča uporaba malega dela v primerih npr. začasno odsotnih delavcev zaradi bolniških odsotnosti ali letnih dopustov. Trajanje tovrstnih odsotnosti je pogosto takšno, da delodajalci ne razmišljajo o zaposlitvi delavca za ta čas (npr. za 14 dni).

Kako ocenjujete možnost, da bi delo na predlagani način opravljali tudi upokojenci in brezposelne osebe? Kako bo to vplivalo na trg dela?
Glede na omejitve, ki jih predlog vsebuje glede trajanja malega dela na posameznika, omejitev glede dela na sistemiziranih delovnih mestih in omejitev glede največjega deleža oseb, ki pri delodajalcih opravljajo delo na podlagi malega dela, takšna širitev upravičencev do opravljanja malega dela najverjetneje ne bo povzročila dodatnih anomalij na trgu dela, če se bo nad izvajanjem zakona izvajal ustrezen nadzor. Nevarno pa je, da bi tovrstno delo postalo socialni korektiv zaradi nizkih pokojnin ali denarnih nadomestil in tako nujno, če bo posameznik želel dostojno živeti. Ta možnost ne sme biti argument in alibi za pritiske na zmanjšanje teh prejemkov upravičencev do opravljanja malega dela. Dodaten problem pa je zakonska določitev razpona možnega plačila za malo delo. Tovrstna ureditev je izjemno toga in bo v primeru ugotovitve, da je razpon neustrezen, terjala spremembo zakona. Ni razloga, da tega razpona ne bi določalo pristojno ministrstvo za delo s podzakonskim aktom. Drugi pomislek v zvezi s predlaganim razponom pa je njegova vsebinska primernost. Ob upoštevanju dejstva, da je v razponu določen bruto prejemek, ki je obremenjen z dajatvami v višini 29,5 odstotka, gre za prispevke in dajatev iz malega dela, se nam zdi razpon, zlasti zgornja omejitev, neustrezna. Glede na dejstvo, da naj bi malo delo po novem lahko opravljali tudi upokojenci, ki bi s svojimi izkušnjami lahko tako opravljali tudi nekatera začasna in občasna dela, ki so lahko povsem strokovne narave, je urna postavka 8 evrov bruto precej nizka, nižja od urne postavke povprečne bruto plače in daleč pod predlogom, vsebovanim v izhodiščih za pripravo zakona.

Ker ministrstvo predlaga obravnavo tega zakona skupaj s predlogom Zakona o urejanju trga dela in spremembe Zakona o delovnih razmerjih, bi pričakovali, da bo predstavilo kakšne podatke in analize, ki bi pokazale dejansko stanje in projekcijo vpliva predlaganih sprememb na trg dela. Žal tovrstnih analiz in podatkov še nismo videli, kljub temu da so omenjeni zakoni med seboj neločljivo povezani, saj skupaj dajejo ključen okvir za delovanje trga dela. Glede na precejšnjo nedorečenost zlasti Zakona o urejanju trga dela je praktično nemogoče predvideti učinke predlaganih sprememb.