V Sloveniji je 3500 kuharjev premalo

(Foto: Sabina Lokar)

»Večina delodajalcev preveč zahteva in premalo daje. Tudi urnik dela je predlog,« doda njegova kolegica, Molk pa je izpostavil še problem, ki se mu zdi največji, in sicer da za delo v gostinstvu po zakonu ni treba več imeti ustrezne izobrazbe.

Dela je veliko, denarja pa ne
Poklic kuharja je naporen, se strinjajo tudi dijaki, ki so v okviru izobraževanja že opravljali tudi strokovno prakso. To jim v ustreznih in dobrih restavracijah omogoči šola, kljub vsemu pa že samo prakso opravljajo tri tedne po dvanajst ur na dan. Dijaki in študenti sicer za samostojno delo v kuhinji prejemajo od štiri do pet evrov na uro, povprečna plača zaposlenih v restavraciji in strežbi jedi pa je decembra lani znašala 600 evrov neto.
»Delodajalci so mislili, da bodo s sprejetjem zakona, ki za delo v gostinstvu ne zahteva ustrezne izobrazbe, dobili kader, vendar se na tem mestu pojavlja tudi vprašanje kakovosti takšnega kadra,« je pojasnil Molk in nadaljeval, da je slovenska kuhinja še vedno kakovostna, se pa boji, da se bodo zaradi ekonomskih pritiskov gostinci začeli posluževati polizdelkov.
Bodoči kuharji se sicer v srednji šoli naučijo osnov kuharstva in strežbe, pri delovni praksi pa se spoznajo s poklicem kuharja. Šolanje lahko po končanem srednješolskem programu nadaljujejo še na višji ali visoki šoli, za kar se večina dijakov tudi odloči. »Marsikateri dijak tudi že na lastno pobudo dela v gostinstvu, čeprav za samostojno delo v kuhinji po šolanju rabi vsaj še pet let izkušenj,« je povedal Molk, ki meni, da je tudi za kuharje dobro, da čim več vidijo, tudi na potovanjih v tujini. Apetit po pridobivanju izkušenj v tujih deželah ima tudi bodoči kuhar Blaž Peterca, ki v prostem času že dela v restavraciji.
»Nekaj let bi se rad izobraževal v tujini, nato pa odprl svojo restavracijo,« pravi Blaž, ki v prostem času že dela v restavraciji in pravi, da je delo tam veliko bolj naporno kot v šoli. »Veliko je dela, ker primanjkuje kadra, tako pa je zaradi majhnih plačil. Če bi jih povišali, bi bilo tudi več kuharjev,« opaža Peterca.

Pomembna je kreativnost
Izobraževanje kuharjev poteka ves čas kariere, kar je pomembno tudi zaradi menjavanja smernic. Te se po Molkovih besedah sicer ne menjajo tako hitro, se pa menjajo tehnološke priprave jedi. »Pred leti je bila popularna molekularna kuhinja, ki je zdaj že preteklost. Zdaj je poudarek na poznavanju sestavin, predvsem sezonskih jedi. Tako da dijaki vedo, v katerem letnem času raste kakšen pridelek,« pravi Molka. Izobraževalni program so prilagodili tudi čedalje bolj priljubljeni ekološki prehrani, čeprav specializacija za tovrstna področja pride na vrsto pri nadaljnjem šolanju in kasneje na delovnem mestu. »Tudi za dietnega kuharja je na primer potrebno opraviti dodaten tečaj,« je dodal Molk.
Nenazadnje, delo kuharja je tudi kreativen poklic. »Všeč mi je, da lahko iz enakih sestavin vedno znova pripraviš različne jedi, na različne načine in z različnimi okusi. Inovativnost je vsekakor pomembna,« je prepričan Luka Erjavec, dijak zadnjega letnika SGŠT Radovljica, ki tovrstne izkušnje pridobiva tudi kar za domačim štedilnikom. Z njim se strinja tudi Ksenija Maučec, dijakinja SŠGT Radenci, ki prav tako stalno preizkuša nove recepte. O načrtih za prihodnost pa je povedala, da bi šolanje nadaljevala na višji šoli, kasneje pa se želi zaposliti v domačem Pomurju, še najraje v svoji restavraciji.

Zanimanje se je letos povečalo

Zadnje čase so na Srednji šoli za gostinstvo in turizem beležili upad zanimanja za program kuharja, vendar se stanje umirja. »Letos smo prvič zaznali, da je večje povpraševanje po kuharskem poklicu, za kar je gotovo odgovorna tudi popularizacija poklica s predvajanjem vrste kuharskih oddaj na televiziji,« je pojasnil strokovni učitelj kuharstva Andrej Kuhar. Ob tem je še enkrat poudaril problematiko, da za delo v gostinstvu ni potrebna izobrazba, zaradi česar lahko dolgoročno pade tudi kakovost slovenske kuhinje oziroma restavracij.

Za delo v kuhinji so slabo plačani

4 do 5 evrov
na uro za delo v kuhinji zaslužijo študenti.

600
evrov neto je bila povprečna plača kuharjev decembra 2009.

Povpraševanje po različnih profilih kuharjev

Tudi v