Ko ima država cilj, je tudi podjetnikom lažje

Brez jasnega poslovnega cilja
Iz pogovora z njim mi je bilo jasno, da podjetnik ni imel jasnega cilja in da se je v glavnem ravnal po tem, kar je videl kot poslovno priložnost, ki bi jo lahko prodal državi. Včeraj je hotel biti tiskar, danes prevoznik, jutri borzni posrednik. In ko se na splošno ozrem po slovenskih podjetnikih, predvsem v sedanjem obdobju, ko se je gospodarska rast popolnoma ohladila, lahko rečem, da brez večjih težav in dokaj mirno plujejo le tisti podjetniki, ki vedo, kam gredo. Tako je tudi v gradbeništvu. Uspešni so tisti, ki imajo jasen cilj.

S podjetnikom sva v pogovoru prišla do spoznanja, da nima pravega lastnega cilja. Njegov edini cilj je denar, je želja, da bi lagodno živel. Zato je iskal predvsem take poslovne priložnosti, s katerimi bi hitro in veliko zaslužil. Vendar pa ga je to pripeljalo v še slabše stanje. Ugotovila sva, da denar ne more biti edini cilj. Najprej si mora postaviti jasen cilj, kaj si torej želi. Njegov osebni cilj pa mora podpirati poslovne cilje.

Jasni cilji s pravo vsebino
Seveda se je vmes upiral in dejal, da je povsem jasno, zakaj potrebuje denar. Zato, da si bo lahko privoščil lagodno življenje! A sva oba prišla do sklepa, da gmotne stvari, kot so razkošni dopust, dobri avtomobili in hiša, kar si je podjetnik v prvi vrsti žele, nimajo prave vsebinske vrednosti. Počasi je začenjal razumeti, da ni smisel življenja kopičiti materialne stvari, temveč morajo materialne stvari podpirati vsebino.

»Ja, če pogledam malo naokoli, potem pa tako ali tak nihče ne ve, kaj bi rad v toti lubi Sloveniji.« je rekel podjetnik. In tako se postavi vprašanje, ali Slovenija ve, kaj bi rada? Veliko ljudi dejansko nima svojega jasnega cilja. Vendar to ni tako zelo narobe, saj si zato postavimo voditelja, ki nam pove, v katero smer naj gremo. Vendar to pomeni, da mora imeti naš voditelj, to pa je predsednik vlade, najprej lasten cilj – kaj si želi, kaj je njegovo poslanstvo? Ali je to biti všečen volilcem ali pa je imeti tudi vsebino.

Tudi država potrebuje jasne cilje
Predsednik vlade je namreč voditelj in usmerjevalec vlade, skrbi za njeno politično in upravno usmeritev, usklajuje delo vseh ministrov in je sklicatelj ter voditelj njenih sej. Ministrom lahko daje obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki narekujejo usmeritev vlade. Slovenija nikoli ne bi bila v takšni krizi, kot je, če bi imela jasen cilj, kam si želi.

Ko sva s prekmurskim podjetnikom govorila o ciljih in možnostih razvoja Slovenije, sva kaj hitro ugotovila, da v Sloveniji ne moremo imeti velike proizvodnje, lahko pa imamo butično proizvodnjo in butični turizem. Ne moremo se iti velikih zgodb, ker nimamo veliko prostora. Imamo pa bogato tradicijo, izkušnje in prelepo deželo. In to je ob ljudeh naš kapital. To, kar imamo, moramo ohraniti in negovati, ne pa razprodati. Dosežemo lahko visoko ceno, samo tako se moramo pozicionirati, ne pa klečeplaziti.

Slovenci imamo prenizko samozavest, zato iščemo potrditev od zunaj, s tem da se razprodajamo, da gradimo svoje zgodbe na materialnih stvareh. Slovenci smo dovolj bogat narod, da nam ni treba prositi, ni nam treba iskati potrditve drugod, sami sebe moramo pohvaliti. Zgled bi nam morala biti slovenska vlada, še posebno predsednik vlade.

Premier kot zgled
Ni toliko pomembno, kaj govori, pomembno je, kako deluje in kako razmišlja. Ne zavedamo se dovolj tega, da je to, kar nam nekdo govori, samo sedem odstotkov sporočila, ki nam ga prenese, preostalih 93 odstotkov pa dobimo iz njegovih dejanj, iz načina sporočanja, barve glasu ... Mi sprejmemo vseh 100 odstotkov sporočila. In tako nam je zelo jasno, da ne vemo, kam gremo. Že ko so oblikovali gospodarske ukrepe in delili finančno pomoč, ni bilo jasno, kaj bodo z njimi, ker ni bilo jasnega cilja. Tako so denar razdelili samo zato, da so nekatera podjetja preživela. Kar pa je premalo, saj krize še nekaj časa ne bo konec.

Država bi morala ukrepati bolj odločno in vso energijo ter denar nameniti v točno določene cilje, bodisi v visokotehnološka znanja ali v razvoj butičnih storitev. Priznati si moramo, da nismo veliki, vendar se majhnosti ne smemo sramovati, temveč moramo biti ponosni, da smo »vsebinsko veliki«. In tako izkoristiti vse svoje potenciale.

Milan Krajnc     je strokovnjak za krizno vodenje v podjetju SIRIUS.SI.