»Informacijska pismenost je motor konkurenčnosti«

Prestregli smo ga v Ljubljani, podatki, s katerimi je orisal dokaj črn scenarij, če Evropa ne bo čim bolj povezano ukrepala, pa so kar vreli iz njegovih ust. »Delež delovnih mest, za katera niso potrebna znanja s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, je danes že zelo majhen, v prihodnjih petih letih pa gre pričakovati, da bo ročno delo iz industrije povsem izginilo. Nadomestili ga bodo roboti. Če želi Evropa ostati konkurenčna, mora bistveno več vlagati v človeške vire, saj že zaostaja za ZDA in Azijo,« pravi Muehlfeit. 

Vlagatelji so zadnja leta bolj kot v vzhodno Evropo usmerjeni na Daljni vzhod.
Res je. Če je pred desetimi leti Evropa še tekmovala z ZDA, vlagatelji pa so se usmerjali v države srednje in vzhodne Evrope, so danes razmere povsem drugačne. Konkurenca se je preselila v Azijo. Države, kot so Kitajska, so šle skozi krizo z veliko lahkoto, nimajo javnega dolga, imajo sorazmerno nizko povprečno starost prebivalstva in prepada med staro in mlado populacijo ni.

Tja pa ne vlagajo samo zaradi poceni delovne sile …
Ne smemo biti nespametni in gledati na azijske države zgolj kot na prostor s poceni delovno silo. Te države namreč vse več načrtno vlagajo v izobraževanje. Dober primer za potrditev tega je Koreja. Nedavno sem predaval tam. Še leta 1950 je bil korejski BDP na prebivalca enak kot v Gani, danes pa je Koreja ena najbolj uspešnih in konkurenčnih držav. Pomislite samo na Samsung. Dokaz torej, da je potencial v izobraženih in opolnomočenih ljudeh.
Poceni delovna sila zgodovinsko gledano nikoli ni bila prav dolgo konkurenčna prednost. Poglejmo Češko, Madžarsko, Slovaško ali Poljsko. Tja se je preselilo veliko avtomobilske industrije, vendar je vprašanje, koliko časa bo še tako. Pakistance lahko na primer v pol leta naučiš, da bodo Q7 izdelovali na povsem enaki kakovostni ravni kot v Evropi. Izobraževanje, pridobivanje novih znanj, to je izjemnega pomena! Evropa sicer teče hitro, a še vedno počasneje kot Kitajska, ki bo imela kmalu bistveno močnejše gospodarstvo kot ZDA.

Pravite, da Evropa sicer teče hitreje kot pred leti, a ne dovolj hitro. Zakaj?
Evropa je na razpotju in v naslednjih petih letih se bo videlo, ali bo sploh še konkurenčna ali ne. Bil sem profesionalni tehniški igralec. Vsako jutro tečem, tudi malo prej sem, in zato vem, kako pomembno je, da si hitrejši od konkurence, če želiš biti uspešen. Evropa sicer teče hitreje kot pred leti, a ne tečemo hitreje kot drugi. Evropska komisija redno meri inovativni potencial svojih članic, vendar pa nam to prav nič ne pomaga, saj se ob tem z nikomer ne primerjamo. Merimo sami sebe in se primerjamo sami s seboj!

Ob staranju prebivalstva je tu še sorazmerno nizka stopnja izobrazbe. Evropa 2020 govori tudi o tem.
Evropa ima vrsto izzivov, kot je na primer demografski (v povprečju ima evropska ženska 1,6 otroka, azijska 2,1). Zato je nujno dvigniti produktivnost, zagotoviti, da bodo ljudje dlje ostali delovno aktivni, bolj pa bi se morali odpreti tudi tuji delovni sili. Poglejmo na primer Kanado ali Avstralijo. Kanada je uspela pritegniti veliko visoko izobraženih ljudi in danes ima 44 odstotkov odraslih v Kanadi visokošolsko izobrazbo. Pred dvajsetimi leti ni bila med najbolj razvitimi državami na svetu, a kje najdemo Kanado danes? Na osmem mestu!
Tretji problem je izjemno visok javni dolg. Zaradi tega o pokojninska, socialna in zdravstvena reforma nujne. V Evropi se kar 6,8 BDP namenja zdravljenju kroničnih bolezni. Premalo se vlaga v preventivo. Tehnološki razvoj je lahko odgovor. Zakaj? Večina informacij gre v oblak (na internet). Zamislite si, da ste povezani z mobilnim telefonom in tako bo vaš življenjski slog povezan z njim. Računalniki imajo sedaj tak pomen, kakršnega so imeli stroji v času industrializacije. V prihodnjih petih letih bo ročnega dela bistveno manj in vse, kar bo mogoče, bodo namesto človeških rok opravili roboti.