Računalniško najmanj pismeni v pomurski regiji

Ta slika pa se seveda med območnimi enotami zavoda razlikuje. Že po pričakovanju je najnižje v območni enoti Murska Sobota, kjer delež e-pismenosti med brezposelnimi dosega le 27,7 odstotka.
Najvišjega, 51,7 odstotka, ugotavljajo v območni enoti zavoda Velenje, sledijo pa mu območni zavod Ljubljana z 51,4 odstotka, Kranj z 51,1 odstotka in Celje, kjer je e-pismenost še za tri odstotne točke nižja. 

Tudi visoko izobraženi med "nepismenimi"

Raven računalniškega znanja je najnižja med ljudmi z najnižjo izobrazbo – do tretje izobrazbene stopnje, saj tu dosega le 18,63 odstotka, a tudi vsi visoko izobraženi brezposelni nimajo osnovnih računalniških znanj, saj delež računalniške pismenosti tu dosega 90,14 odstotka. Sicer pa večina, ki ima vsaj osnovna znanja, zna uporabljati urejevalnik besedil Word. Excel jih zna uporabljati dobrih 60 odstotkov, že pri e-pošti pa ta delež dosega samo 55,4 odstotka.

Čeprav so znanje in kompetence, ob tem pa tudi e-veščine izjemno pomembne za konkurenčnost delovne sile in gospodarstva, vsi delodajalci od iskalcev zaposlitve še vedno ne pričakujejo tudi računalniške pismenosti. Računalniška znanja lahko brezposelni pridobijo tudi med izobraževanjem, ki jim ga zavod omogoča v času brezposelnosti, zanimanje za pridobitev evropskega računalniškega spričevala pa naj bi bilo po besedah Tanje Podobnik Zec veliko.

Evropa 2020 za višjo izobrazbeno raven

In kaj prinaša dokument Evropa 2020, ki določa strategijo oživitve evropskega gospodarstva? Delež naložb v raziskave in razvoj naj bi s sedanjih dveh odstotkov BDP dvignil na tri, na področju visokega šolstva pa je načrtovano povečanje deleža univerzitetno izobraženih v starosti do 34. leta s sedanjih 31 na 40 odstotkov leta 2020. Na Japonskem ta delež dosega 50 odstotkov. Med sedmerico prednostnih nalog so programi za dostopnejše financiranje raziskav in razvoja ter Digitalna agenda, katere glavni cilji so hitrejše internetne povezave, povečanje varnosti omrežij in informacij, preprečevanje nesprejemljive digitalne ločnice ter doseganje enotnega trga.

Bolj konkurenčni na trgu dela

Po raziskavi, ki jo je za Microsoft pripravila analitska družba IDC, bo v naslednjih petih letih 90 odstotkov delovnih mest v Evropi zahtevalo vsaj osnovna znanja in spretnosti s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, vsak peti zaposleni pa bo potreboval naprednejša IKT-znanja. Iz februarskega poročila Evropske komisije (New Skills for New Yobs: Action Now) je razbrati, da je skoraj tretjina ljudi, starih med 25 in 64 let, nizko kvalificiranih ali jih nima niti poklicne kvalifikacije.