Malo delo ali mala zaposlitev

Nina Globočnik: Razlogi za preobsežno delo preko študentskih napotnic so po veliki verjetnosti v pomanjkanju državnega nadzora in tudi v ohlapnih študijskih pogojih, saj večina fakultet dovoli ponovni vpis v letnik, ne da bi preverila, ali je študent sploh opravil kakšen izpit ali ne. (Foto: Foto: Zaklop)

Namen uvedbe malega dela v nacionalno zakonodajo je bil pospešiti zaposlovanje oziroma omogočiti vključitev na trg dela brezposelnim osebam. Po veljavni zakonodaji se kot malo delo šteje delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50 odstotkov minimalne plače po zakonu. Malo delo lahko opravlja samo oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine.
Pogodba o malem delu je podobna pogodbi o zaposlitvi. Bistvena razlika za stranki pogodbe je v določbah o času trajanja in načinu njenega prenehanja. Skupno obema pogodbama je obvezna prijava v socialno zavarovanje in obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost po zakonu. 
Kljub temu, da je idejo o malem delu potrebno oceniti kot pozitivno, malo delo v praksi ni zaživelo. Prvič zaradi omejitev kroga oseb, ki lahko malo delo opravljajo, drugič pa zaradi nepodpore s strani države delodajalcem in brezposelnim osebam k pristopu k malemu delu.
V decembru 2009 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo Strokovne podlage in izhodišča za nov Zakon o malem delu ter socialne partnerje ter ostale akterje pozvalo k javni razpravi.
Po predlogu naj bi po novem malo delo bilo plačano začasno, občasno ali trajnejše časovno omejeno delo študentov, dijakov in upokojenih oseb, v obsegu največ 672 ur na leto oziroma največ 14 ur na mesec. Plačilo v posameznem koledarskem letu pa naj bi ne presegalo višine minimalne plače v preteklem koledarskem letu. Možnost, da se v malo delo vključijo brezposelni pa naj bi se še preučevala. Predvidena je tudi vključitev v obvezno zdravstveno in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje.
Povedano poenostavljeno, bistvena razlika med trenutno ureditvijo malega dela in predlogom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je vključitev študentov in upokojencev v malo delo ter oprispevljenje študentskega dela.
Po podatkih SURS – a študentsko delo postaja vse bolj pogosta oblika zaposlitve, saj se je v zadnjih devetih letih povečalo za celih 400 odstotkov. Kljub padcu v letu 2009 napram letu 2008 se je število dela študentov povečalo v tretji četrtini leta povečalo za 35 odstotkov. Slednje nakazuje na to, da delodajalci anomalije na trgu dela rešujejo z delom študentov.
Pri tem se je potrebno vprašati, ali gre dejansko za delo študentov. Po statistikah naj bi študentje v starosti med 15 in 24 let v povprečju delali 9 mesecev na leto, študentje v starosti med 25 in 29 let pa več kot deset mesecev na leto. Takšni podatki kažejo na to, da gre za hudo anomalijo tako na trgu dela, kot tudi v sistemu izobraževanja. Če vzamemo za predpostavko, da so podatki resnični in vsi študentje resnično delajo več kot devet mesecev na leto, potem to pomeni, da so naši študijski pogoji izredno ohlapni, oziroma, da je kvaliteta študija pod vsako resno kritiko.
Če pa vzamemo za predpostavko, da je kvaliteta študija na primerljivem nivoju z drugimi državami Evropska unije, pa lahko pridemo do dveh ugotovitev, ali da imamo do konca izčrpane študente ali pa, da delo preko napotnic opravljajo tisti, ki ne študirajo ali pa tisti, ki so že davno doštudirali in zaradi razmer na trgu dela ne dobijo redne zaposlitve.
Najbrž razlogov za preobsežno študentsko delo ni iskati v slabi kvaliteti študija, niti ne v izčrpanih študentih. Razlogi za preobsežno delo preko študentskih napotnic so po veliki verjetnosti v pomanjkanju nadzora s strani države in tudi v ohlapnih študijskih pogojih, saj večina fakultet dovoli ponovni vpis v letnik, ne da bi preverila, ali je tako imenovani študent sploh opravil kakšen izpit ali ne. Na nekonsistentnost sistema seveda kažejo tudi zdravstvene statistike.
Povedano poenostavljeno, uvedba malega dela za študente anomalij na trgu dela ne bo odpravila, odpravil bi jih zgolj povečan nadzor nad delom preko študentskih napotnic ter skrb fakultet za svoj ugled v javnosti.