Po prepričanju udeležencev posveta je potreben sistematičen nadzor inšpekcij nad delom in zaposlitvijo na črno. Obenem je potrebno razviti ustrezna davčna orodja ter poostriti nadzor nad delom avtošol, slamnatih podjetij (missing traderjev) in zdravilcev. Predvsem pa je največji problem v družbeni sprejemljivosti dela na črno, premajhnem številu inšpektorjev ter v nujnih spremembah davčne zakonodaje.


Metka Penko Natlačen iz pravne službe GZS je predstavila zakonske ureditve preprečevanja dela in zaposlovanja na črno v Sloveniji. Posvetila je tudi pogojem, ki spodbujajo delo in zaposlovanje na črno. Meni namreč, da nekatera določila delovnega in socialnega prava, ki naj bi zagotavljala zaščito delavcev, dejansko spodbujajo delo na črno (npr. dolgi odpovedni roki, nadomestilo za brezposelnost). Obenem tudi trenutna gospodarska kriza pozitivno vpliva na zaposlovanje na črno.
Natlačnova je povedala, da delo na črno ustvarja dumping delovne sile ter nelojalno konkurenco, poleg tega pa je izrazila skrb zaradi poškodb pri delu in zaposlovanju na črno. Direktorica pravne službe GZS Nina Globočnik je predstavila politiko držav članic EU do sive ekonomije. V Sloveniji delo na črno po njenih besedah predstavlja kar 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar nas uvršča v sam vrh med članicami EU. V Italiji je ta delež 23,2 odstotka BDP, v Belgiji 19 odstotkov, na Danskem 16,7 odstotka, na Irskem 14,1 odstotka in v Avstriji samo devet odstotkov.
Razlika med Slovenijo in Avstrijo izhaja iz dejstva, da v Avstriji izvajajo povečan nadzor na trgu dela in da so vzpostavili posebne skupine za nadzor dela nezakonitih priseljencev, je pojasnila. Delo na črno odpravljajo tudi z davčno reformo, poenostavili pa so tudi administrativne postopke in povečali prožnost trga dela. Predvsem je po prepričanju Globočnikove potrebno identificirati dejavnosti, kjer je teh kršitev največ, povečati potrebno število inšpektorjev in jim povečati pooblastila, omejiti študentsko delo na opravljene ure na mesec, predvsem pa sprejeti davčne spodbude za prijavo opravljenega dela.
Ivo Lavrač z ljubljanske ekonomske fakultete je medtem opozoril na negativne in tudi nekaj pozitivnih posledic sive ekonomije. V času krize je siva ekonomija po njegovih besedah lahko tudi blažilec krize, inkubator za podjetniške začetke in signal državi in pristojnim institucijam, da je davčno breme preveliko in da je potrebno odpraviti administrativne ovire. Opozoril je tudi na odnos do pojava sive ekonomije in dela ter zaposlitev na črno, ki je nezaželeno, vendar dopustno v tolikšnem delu, ki je potreben za preživetje, nedopustno pa za goljufanje države in bogatenje. Po njegovem prepričanju popolna ukinitev sive ekonomije ni izvedljiva.
Irena Rehberger Ujčič in Marjan Maček iz davčnega urada (Durs) sta predstavila Dursov projekt Siva ekonomija. Gre za projekt, ki daje poudarek na sistematičnem nadzoru sive ekonomije. Njegov cilj je zavarovati javni interes s preprečevanjem dela in zaposlitve na črno, preprečevanje davčnih utaj na področju DDV in z zniževanjem davčnih osnov. Z nadzorom in medijskimi objavami želijo davčne zavezance spodbuditi tudi k uporabi orodja samoprijave, k registraciji in legalizaciji opravljanja dejavnosti ter k dvigu davčne morale in osveščenosti. Nadzor izvajajo tudi nad podjetji, ki imajo registrirano dejavnost, vendar se izogibajo plačevanju dajatev. Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar pa je poudaril, da največ kršitev na inšpektoratu zaznavajo v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu. Pri reševanju tega problema največjo oviro vidi v premajhnem številu inšpektorjev in preblagih kaznih za kršitelje.