Na posvetu bodo pod taktirko moderatorke mag. Edite Krajnović sodelovali minister dr. Ivan Svetlik in Mateja Sedej z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Romana Tomc iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, Karmen Sonjak z Regionalne razvojne agencije za Koroško, Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, Zoran Živić iz podjetja Živić, zlate gazele leta 2004, ter Danijel Bandelj in Vesna Miloševič iz Študentske organizacije Slovenije.

"Kadrovske štipendije so premalo izkoriščene tako na strani delodajalcev kot tudi na strani dijakov in študentov. Eden izmed očitnih pokazateljev je dejstvo, da je v povprečju realiziranih samo četrtina razpisanih štipendij delodajalcev, drugo pa dejstvo, da sofinancirane kadrovske štipendije v številu vseh kadrovskih štipendij zavzemajo nižji delež kot bi ga lahko. Sklad si želi, da bi tako delodajalci kot tudi dijaki in študenti čim bolje izkoristili sofinancirane kadrovske štipendije. Eden izmed ciljev majskega posveta bo tudi ugotoviti, kaj so dejanski zadržki tako na eni kot tudi na drugi strani ter kaj bi bilo potrebno storiti za več kadrovskih štipendij," opozarjajo na Skladu RS za razvoj kadrov in štipendije.
"Problem premalo izkoriščenih kadrovskih štipendij je zagotovo nesorazmerje med potrebami delodajalcev in številom učencev oziroma študentov na programu, za katerega štipendiranje je zainteresiran delodajalec. Tako del razpisanih štipendij vsako leto ostane nepodeljenih, saj ni dovolj kandidatov za štipendije. Hkrati pa se na drugi strani določeno število dijakov in študentov ne želi zaradi štipendije vezati k zaposlitvi pri tem delodajalcu, kar je zakonska zahteva za vse posredno in neposredno sofinancirane kadrovske štipendije," pa menijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
Septembra se izteče javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendijah, na podlagi katerega bo sklad predvidoma že julija objavil javni razpis, na katerega se bodo prijavili delodajalci z izbranimi kandidati. Prav tako so regionalne razvojne agencije že objavile svoje pozive delodajalcem za posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij. V tem trenutku še ni mogoče napovedati, koliko delodajalcev se bo odzvalo, trenutni odziv pa kaže na manjše zanimanje delodajalcev.
Predvidena vrednost letošnjega razpisa za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij je 5 milijonov evrov, skupno pa bo v letu 2009 za neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij za 2009/2010 do konca izobraževanja na isti stopnji predvidoma razpisal 14 milijonov evrov. Lani je bilo za neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij za 2008/2009 do konca izobraževanja na isti stopnji razpisanih 27 milijonov evrov.
Ministrstvo je že prejelo pobudo Združenja regionalnih razvojnih agencij po spremembi obstoječega Zakona o štipendiranju, in sicer v smeri poenostavitve sistema posrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij. Ministrstvo se zaveda težav, s katerimi se srečujejo podjetja v praksi in seveda pomembnosti kadrovskega štipendiranja, zato načrtujemo začetek priprave novega zakona o štipendiranju, ki bo boljši in kvalitetnejši. V okviru sprejemanja novega zakona o štipendiranju bomo tudi celovito uredili kadrovsko štipendiranje. Vsem predlogom iz gospodarstva (regionalnih agencij, posameznih podjetij, itd.) bo ministrstvo ob pripravi novega zakona namenilo posebno pozornost.
Na MDDSZ ugotavljajo, je zaznati primanjkljaj diplomantov v naravoslovju, matematiki in računalništvu, zdravstvu in sociali na eni strani ter presežek na družboslovju, ekonomsko- poslovnih vedah, pravu in podobno. V ta namen je treba stimulirati in usmerjati študente za študij na smereh z deficitarno ponudbo, tudi sicer pa lahko opazimo v gospodarstvu relativno odsotnost dolgoročnih zaposlitvenih politik, kar predstavlja vse večji problem za konkurenčnost. Človeške vire je treba s pomočjo štipendiranja namreč stimulirati tako, da se zagotovijo gospodarstvu ustrezno kvalificirani kadri za prenos novih znanj in tehnologij v smeri pospešitve razvoja produktov in storitev.