V domovih Tabor in Poljane skrbijo za 505 ljudi, prošenj za sprejem pa je ogromno. "V mesecu in pol smo prejeli 140 prošenj, skupno jih imam na mizi osemsto," je povedala direktorica Doma upokojencev Center Silva Kučan . Petintrideset let stara domova potreb današnjih starostnikov, ki so vajeni večjega udobja in zasebnosti, ne moreta zadovoljevati. Upajo, da bodo postavili jeseni novo dvigalo, bolj oddaljeni pa so drugi načrti - radi bi postavili individualne tuše ob sobah, združili zdravstveno enoto, ki deluje na dveh lokacijah, prostor izkoristili za druge programe in uredili nove sobe.

Dom starejših občanov Šiška, ki gosti 230 starostnikov, okoli šesto pa jih do zdaj še ni imelo sreče, je tako ukleščen med okoliške stavbe, da razen v višino širitev ni možna. "Včasih v šali pravim, da bi dom najraje podrl in zgradil novega, saj je za današnje čase povsem zgrešen. Ko so ga pred triindvajsetimi leti gradili, so načrtovali hotel za stare borce, zato so bolniški oddelek in prostori za terapije zelo slabi," je pojasnil direktor Janez Kremžar . Vseeno so se stanovalci lani razveselili nove kuhinje, drugo nadstropje in vhodna avla sta obnovljeni, čajna kuhinja in sobe v tretjem nadstropju pa naj bi prišle na vrsto kasneje. "Radi bi preselili fizioterapijo, ki je v kleti brez dnevne svetlobe, in uredili sobo za delovno terapijo, ki jo izvajamo tam, kjer je trenutno prostor. Toda mislim, da za to še leta ne bo denarja."

Kljub tesnosti nudijo domovi solidno kakovost bivanja, je poudarila direktorica moščanskega doma Marija Miladinovič , saj so menda primerljivi celo z zasebnimi domovi v Nemčiji. "A čaka nas še veliko dela. Za dementne oskrbovance smo uredili vrt, kjer izvajamo tudi terapije, potrebovali pa bi še skupni prostor zanje, saj lahko sicer motijo druge starostnike. Namesto, da tavajo po dolgih in temnih hodnikih, bi jih radi čez dan namestili v svetel prostor z recepcijo za sestre, da bi bili pod nadzorom." V domu biva ta čas 210 ljudi, nekaj deset pa je nujnih primerov, za katere bodo morali na vsak način najti prostor.

V vseh domovih bi potrebovali več enoposteljnih sob, saj so v večini sob po dve do štiri postelje. V Domu starejših občanov Bežigrad je 228 ljudi, dobrih sto jih biva samih. "Starejši ljudje potrebujejo svoj kotiček, kamor se lahko umaknejo. V prošnjah za sprejem, ki jih dobimo tudi po trideset na dan, vsi prosijo za enoposteljno sobo, pa tudi potem, ko jih namestimo, kjer je pač prostor, ves čas prosijo za selitev," je pojasnila pomočnica direktorja Vladka Sladič . V dvoposteljnih sobah se dobro počutijo le zakonski pari, večje sobe pa so primerne za bolnike, ki radi klepetajo. Sicer pa jim je za Bežigradom uspelo obnoviti bolniška oddelka, tako da zdaj kupujejo le še postelje, balkone v pritličju in kuhinjo v oddelku mlajših invalidov. Tudi ti bi potrebovali nove postelje. "Letos bomo obnovili avlo, v načrtu pa je obnova jedilnice in skupnih prostorov. Ker stanovalci radi zahajajo v park čez cesto, bomo nekoč morda lahko uredili tudi varen prehod."

Tudi v viških domovih Bokalci in Kolezija ves čas belijo ter dokupujejo sodobne hidravlične postelje in kopalne kadi. Potrebovali bi še novo kuhinjo in klubski prostor. "Pri nas biva 570 ljudi. Ob družabnih večerih je stiska velika," je povedala vodja socialno-kadrovske službe Alenka Kodrun . Potrebovali bi enoposteljne sobe, saj jih imajo le 120, in zasebne kopalnice, v Koleziji pa tudi novo dvigalo. Veliko povpraševanje je po redkih varovanih stanovanjih. "To je novost, ki odraža sodobne potrebe starostnikov. Pri domovih, ki jih šele načrtujejo, na primer v Fužinah, bi morali to upoštevati, ne pa, da delajo iste napake, kot jih srečujemo v starih domovih, in `varčujejo` celo z enoposteljnimi sobami," je še dodala.