Zelo zapleteni proces nastanka novega življenja je tako vsaj v medijskih odmevih na politično-znanstvene dogodke nenadoma postal mogoč v obliki kloniranja. Zdaj je to "samo" vprašanje odločitve, sicer ne ravno diletantskega porodničarja in njegovih sodelavcev, ki jim menda nobena zakonodaja ne more preprečiti namere, saj naj bi v skrajnem primeru velikanski eksperiment izvedli na kaki ladji v mednarodnih vodah. Huh! Zajemite sapo, naravnajte si ležalnik na plaži, pustite svoji fantaziji prosto pot in premislite o tem, da se je začela nova doba.

Krasni novi svet

V eni najbolj znanih fikcijskih predstavitev te prihodnje dobe v njeni dopolnjeni fazi, v romanu Aldousa Huxleya Krasni novi svet, je proizvodnja ljudi vsakdanjost. Tovarne izdelujejo osebke različnih tipov, ki jih označujejo z grškimi črkami, alfa, beta, gama... glede na potrebe po močnih in neumnih delavcih ali superinteligentnih raziskovalcih. Toda za zdaj še ne gre za to. Možno kloniranje ljudi, torej "izdelovanje kopij posameznikov in posameznic", je za zdaj še zelo na začetku, ko se sprožajo velika etična, politična in nenazadnje tudi znanstvena vprašanja. Ali je zgolj naključje, da se taka vprašanja tudi za manj podrobno poučeno široko javnost zelo ostro rada postavijo prav v času medijskih kislih kumaric? Naj ostane to vprašanje odprto in naj si nanj odgovori vsak bralec sam, pri čemer naj pomisli, s kakšnimi globalnimi problemi se je mučil na prejšnjih dopustih.

Čeprav gre za nekoliko "sforsirano" medijsko senzacijo, sta samo dejstvo in njegove razsežnosti dovolj za oceno, da gre vseeno za nekaj resnega, pri čemer je to, za kar gre, treba videti drugje kot tam, kjer se vsiljivo kaže, in v drugačni obliki kot v tisti, ki je vidna na prvi pogled. Pa poglejmo! "Ogenj", iz katerega se vije veliko "medijskega dima", so 7. avgusta zakurili na ameriški akademiji znanosti, ki je razpravljala o vprašanjih kloniranja, da bi najvišjim organom ameriške demokracije pomagala pri odločitvi o zakonskem urejanju teh vprašanj. Si lahko predstavljate odmevnejši forum za senzacionalne najave "drznih korakov naprej" v uporabi znanstvenih dognanj? Pri tem še pomislimo, da je biotehnologija v strmem vzponu tako kot znanstvena panoga kot tudi področje razvoja in uporabe novih tehnologij ter - kar je strašno pomembno - kot veliko milijard dolarjev obračajoča gospodarska panoga, ki je med najbolj privlačnimi za vlagatelje kapitala. V informacijski družbi je velikost toka informacij in odmevnost publicitete tudi za najširše množice pomembna ekonomska količina. Torej, kloniranje odlično zastopa obsežno, zapleteno in dobičkonosno področje, kjer se med drugim prepletata tudi znanost in politika.

Zdaj, ko je papež predsedniku Bushu položil na njegovo konservativno srce priporočilo, naj vztraja pri prepovedi uporabe javnih financ za raziskave in druge uporabe človeških zarodnih celic, odpira burna razprava o kloniranju v ZDA vrsto vprašanj o okvirih razvoja biotehnologije. Že zdaj je očitno, da se tudi Američanom (končno) dogaja manjši beg možganov predvsem v Veliko Britanijo, kjer so take raziskave že dovolili, čeprav tudi tam ne, podobno kot povsod v EU, kloniranja ljudi. Debata na ameriški akademiji, ki je bila po vseh poročilih zelo ostra, je omogočila veliko promocijo omenjenega italijanskega ginekologa, njegovega sodelavca Panayiotisa Zavosa, posebno pa obskurne gospe Brigitte Boiselier, znanstvene direktorice združenja Cloneaid, sicer pa znane članice sekte Raelijancev, ki verjamejo, da je njihov vodja pripotoval z NLP. Ta trojica je z grožnjo o svoji odločenosti za kloniranje človeka zbudila največjo pozornost in je bila v teh dneh omenjena v vseh najpomembnejših svetovnih medijih. Če se bo odločenost omenjene trojice zamajala spričo velikih nerešenih problemov pri kloniranju nasploh, ki se bodo zagotovo pokazali tudi pri poskusih z ljudmi, pa ni dvoma, da se bo klinika dr. Antinorija, ki se je do zdaj med drugim izkazal z uspešno oploditvijo dveh žensk v dobi po menopavzi, komaj otepala (finančno) privlačnih ponudb za tudi bolj konvencionalne zdravstvene usluge.

Vprašanja brez odgovorov

Realno gledano so možnosti za uspeh najavljenega eksperimenta s kloniranjem človeka dokaj majhne, saj je bila pri dosedanjih poskusih na živalih stopnja neuspešnosti zelo visoka (za ovco Dolly so uporabili 277 embrijev). Razburjenje bi torej bilo skoraj odveč, če vendarle ne bi šlo tudi za nekatere resne probleme, ki jih opredeljujeta predvsem pojma reproduktivnega in terapevtskega kloniranja. Četudi najava kloniranja ljudi ni bila tako mišljena, pa bo morda učinkovala tako, da bo ob splošnem odklanjanju omogočila večjo sprejemljivost terapevtskega kloniranja, ki obeta preboje pri zdravljenju vrste degenerativnih bolezni, kot je rak, kar bo poleg pomoči pacientom seveda tudi velik posel.

Dileme za zakonodajo, teme za etične razprave, ki se zdijo posebno dobrodošle različnim cerkvam, in razprave o mejah znanosti z vsebovanim finančnim vidikom, so neizbežno resne, a so hkrati tudi razlogi za nastopanje znanosti v "medijskem cirkusu", kjer pač vlada nekoliko drugačna logika kot v laboratorijih. Nenazadnje pa na vprašanje o tem, ali je mogoče preprečiti razvoj raziskovanja in uporabe njegovih rezultatov, ni jasnega odgovora, čeprav ni dvoma, da bo za nekatere posebno zanimive znanstvene dosežke pač postavljena cena bodisi na legalnem bodisi na ilegalnem trgu. Če se vrnemo k senzaciji tega poletja, lahko ugotovimo, da je njena bombastičnost utemeljena na banalizaciji najbolj neodgovorljivih vprašanj, na katera po svoje "odgovarjajo" religije, miti in žanrska literatura. Znanstvena, politična in gospodarska problematika kloniranja se prikazuje v za "običajnega bralca" nekoliko nerazločljivi povezanosti z namigi na "življenje po smrti" ali na človekovo "prevzemanje vloge boga". Religijske sentence in mitske predstave so kajpak vcepljene v nezavednost in zavest prebivalcev vsega sveta. Ali nas je praksa sodobnih znanosti privedla do točke, ko je mogoč prestop meja take zavesti ali ne, je vprašanje, ki najbrž ni hitro rešljivo, verjetno pa bo nekaj te "metafizike" ostalo tudi za prihodnjo sezono kislih kumaric.