Ker se v javnosti vedno pogosteje pojavljajo skrbi o učinkih novih komunikacijskih tehnologij na mlajše, so na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani izvedli raziskavo na štirinajstih slovenskih osnovnih in srednjih šolah o medijskih navadah slovenskih mladostnikov (MNSM). V raziskavi, zasnovani po modelu evropskega raziskovalnega projekta, izvedenega pod okriljem londonske School of Economics and Political Science, je sodelovalo 519 slovenskih mladostnikov, starih med 12 in 19 let. Analizirani so bili vsi tradicionalni mediji (televizija, videorekorder, radio, knjige, revije, časopisi), med novimi mediji pa so bili raziskani predvsem internet, osebni računalnik, računalniške ali videoigrice in mobilni telefon.

V primerjavi z evropskimi gospodinjstvi so domovi slovenskih mladostnikov nadpovprečno dobro "opremljeni" z novimi mediji. Dostop do interneta doma ima kar 47 odstotkov slovenskih mladostnikov, kar močno presega evropsko povprečje - dostop do interneta doma ima na Finskem in v Švici le devet odstotkov mladostnikov, v Veliki Britaniji sedem odstotkov, na Danskem trije odstotki, v Španiji pa le dva odstotka mladih.

Po podatkih MNSM uporablja internet četrtina slovenskih mladostnikov do 14. leta, pozneje se odstotek uporabnikov med mladostniki poveča. Ugotovitve potrjujejo tudi podatki RIS-a: v juniju 2001 je internet mesečno uporabljalo približno 30 odstotkov 12- do 14-letnikov in dobra polovica 15- do 17-letnikov.

Rezultati raziskave MNSM kažejo tudi, da se uporaba novih medijev razlikuje glede na to, ali se jih uporablja med tednom ali vikendom. Tako približno četrtina mladostnikov uporablja internet enkrat ali večkrat med tednom, med tistimi, ki ga uporabljajo vsak dan, pa se uporaba konec tedna poveča.

Po pričakovanjih uporabljajo internet pogosteje dečki kot deklice, ni pa vidnih razlik v uporabi glede na starost, kar pomeni, da internet tako osnovnošolci kot tudi srednješolci uporabljajo v približno enakih intervalih (večina enkrat ali večkrat med tednom). Internet pogosteje uporabljajo tudi mladostniki, ki so v šoli uspešnejši, in mladostniki, katerih starši imajo višjo stopnjo izobrazbe.

Slovenski mladostniki uporabljajo internet večinoma sami ali pa v družbi s prijatelji ter z zelo specifičnimi nameni. Tako 58 odstotkov slovenskih mladostnikov uporablja internet zaradi želje po informiranosti, sledi pa uporaba interneta zaradi dolgočasja in želje po sprostitvi. Zanimivo je, da so način uporabe in posamezni motivi za uporabo interneta med seboj povezani - sedem od desetih slovenskih mladostnikov internet pogosto uporablja samostojno zaradi potrebe po informiranosti, v družbi prijateljev pa jih internet pogosto uporablja dobra polovica predvsem zaradi dolgočasja. To lahko tudi pojasni, zakaj odstotek mladostnikov, ki internet pogosto uporabljajo v družbi prijateljev, po 17. letu starosti upada. S starostjo se namreč povečuje tudi število obveznosti, zaradi katerih imajo mladostniki manj časa za prijatelje in dejavnosti v prostem času ter zaradi česar se zmanjša tudi čas, ko se mladi dolgočasijo. To pa marsikaj pove o odnosu med klasičnimi in novimi mediji. Navkljub številnim kritikom, ki opozarjajo na izpodrinjanje klasičnih medijev zaradi pretirane uporabe novih, predvsem interneta, je mogoče trditi, da ni tako. Čeprav je uporaba novih medijev med slovenskimi mladostniki že razmeroma razširjena, še vedno ne zavzema takšnega obsega kot uporaba klasičnih medijev. Lahko pa rečemo, da se uporaba obeh skupin medijev med seboj prepleta, kar bo javnosti podrobneje predstavljeno v zborniku, ki naj bi izšel konec leta 2001.