Po tistem, ko ni uspel tretji razpis, se je notranje ministrstvo lani odločilo, da odda javno naročilo z neposredno pogodbo. K poslu so se med drugimi prijavili podjetje Jadran iz Sežane, Iskro Commerce in ljubljanski Elex Unitrade. Ker Jadran do novembra ni omogočil ogleda plovila, kar je bil eden od razpisnih pogojev, se je notranje ministrstvo odločilo, da gre v pogajanja za sklenitev posla z Elexom. Ta so se končala 18. decembra, na njih pa so se dogovorili o končni ceni, ki se je ustavila pri 139 milijonih tolarjev. Vse je bilo torej dogovorjeno, manjkal je le še sklep o izbiri ponudnika, ki pa bi ga moral podpisati notranji minister Rado Bohinc . Vendar na začudenje ponudnika in kljub obljubam komisije notranjega ministrstva, ki je vodila postopek, tega ni storil, pač pa je zaradi neznanih razlogov (nekateri namigujejo, da je iskal dlako v jajcu oziroma se je na vso moč trudil, kako bi našel kakšno napako v Elexovi ponudbi) zavlačeval s podpisom pogodbe vse do 8. marca letos. Minister je poskrbel še za eno presenečenje: namesto da bi na Elexov naslov romal sklep o izbiri ponudnika, je podjetju najprej poslal pogodbo, ki se je poleg vsega razlikovala od tiste iz razpisne dokumentacije. Vanjo je med drugim dodal člen, da začne pogodba veljati takrat, ko bo sprejet državni proračun za leto 2001 oziroma če bo v tem proračunu tudi postavka za nakup policijskega plovila. Na podpis spremenjene pogodbe se Elex ni odzval, kar je razumljivo, saj v rokah ni imel sklepa o izbiri ponudnika oziroma ga je ministrstvo poslalo šele 17. aprila. Zato je notranje ministrstvo z dopisom ugotovilo, da s sklenitvijo posla ne bo nič. Zanimivo je tudi, zakaj se notranji minister ni odločil unovčiti Elexovih bančnih garancij za resnost posla v višini 15 milijonov tolarjev, če je menil, da se v Elexu ne držijo dogovorjenega? Očitno se je Rado Bohinc zavedal, da ga je polomil.

Nezakonito početje ministrstva

Kakor koli, zaradi propadlega posla se je Elex odločil sprožiti postopek pred državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ki je nedavno pritrdila vsem njegovim očitkom na račun notranjega ministrstva. Ugotovila je, da je bil zahtevek za revizijo utemeljen, zaradi škode, ki jo je imelo zaradi ravnanja notranjega ministrstva, pa komisija podjetju svetuje vložitev tožbe proti notranjemu ministrstvu. Državna revizijska komisija v sklepu med drugim pritrjuje ugotovitvi Elexa, da je notranje ministrstvo kršilo zakon o javnih naročilih s tem, ko je sklep o izbiri poslalo šele sredi aprila letos oziroma ker tega ni poslalo najpozneje do konca decembra lani, ko se je iztekla veljavnost garancije za resnost ponudbe. Zakon o javnih naročili namreč določa, da je naročnik dolžan v sedmih dneh od sprejetja sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika poslati sklep vsem ponudnikom. In šele na podlagi tega bi moralo ministrstvo povabiti izbranega ponudnika k podpisu pogodbe.

V konkretnem primeru pa je ministrstvo najprej poslalo pogodbo, sklep o izbiri ponudnika pa šele mesec dni za tem. Državna revizijska komisija je pritrdila tudi očitkom podjetja, da se je pogodba, ki mu jo je v podpis poslal minister Bohinc, razlikovala od tiste iz razpisne dokumentacije. "Sprememba pogodbe pomeni kršitev načela transparentnosti." Poleg tega je komisija ugotovila še eno nezakonito početje notranjega ministrstva. Začetek veljavnosti pogodbe je namreč pogojevalo s sprejetjem državnega proračuna. Zakon o javnih naročilih pa pravi, da lahko naročnik začne s postopkom oddaje javnega naročila le, če je javno naročilo zajeto v državnem proračunu. "V konkretnem primeru pogoji za oddajo javnega naročila torej niso bili izpolnjeni v celoti." Državna revizijska komisija je ugotovila še vrsto drugih nezakonitosti in netransparentih početij notranjega ministrstva, s čimer je to samo zmanjšalo možnost za podpis pogodbe.

Komu je nov razpis pisan na kožo?

Na notranjem ministrstvu odločitve državne revizijske komisije ne želijo komentirati. "Želimo pa poudariti, da državna revizijska komisija ni ugotovila cele vrste nezakonitih početij ministrstva, kot navajate, ampak le nekatere," so se pohvalili v odgovoru na naša vprašanja. Glede ugotovitve, da je minister Bohinc zavlačeval s podpisom pogodbe, so v službi za stike z javnostjo pojasnili, da so od 28. decembra lani, ko je minister dobil na mizo pogodbo, pa do 8. marca letos, ko je bila pogodba podpisana, na ministrovo zahtevo potekali "postopki pridobitve dodatnih mnenj v zvezi z nakupom plovila". V Elexu so se zavili v molk, vendar je slišati, da bodo vložili tožbo proti notranjemu ministrstvu.

Ministrstvo je le nekaj dni po tistem, ko je dobilo sklep državne revizijske komisije, objavilo nov razpis za nakup policijskega čolna (Uradni list št. 54, 29. junija). Ta bo moral biti dolg od 12 do 13 metrov, širok tri metre in z ugrezom največ en meter. Rok za oddajo ponudb se izteče v času, ko gre državna uprava praviloma na dopust oziroma 7. avgusta. Koliko namerava notranje ministrstvo odšteti za čoln, iz razpisa ni razvidno. Poznavalci pa že namigujejo, da naj bi bil razpis pisan na kožo enemu od slovenskih ponudnikov. Med drugim si bo največ točk prislužil tisti, ki bo ponudil plovilo iz aluminija, take vrste plovil pa je v Sloveniji na javnih razpisih menda ponujalo le podjetje Jadran iz Sežane.

Plovilo za reševanje že imamo

Nesposobnost notranjega ministrstva, da bi v treh letih uspešno izpeljalo postopek oddaje javnega naročila, gre vsekakor na škodo stražarjev slovenskega morja. Ni skrivnost, da je znameniti policijski čoln P111, ki so ga nabavili v času ministrovanja Igorja Bavčarja in za katerega smo davkoplačevalci odšteli štiri milijone nemških mark, več na suhem kot v morju, policisti pa nimajo sreče niti z gumenjakom P88. Zato se postavlja vprašanje, kako bo v letošnji poletni sezoni pomorska policija izvajala ustrezni nadzor v Piranskem zalivu, če za to nima ustreznega plovila?

"V letošnjem letu smo na pobudo policijske uprave Koper podpisali sporazum o ustanovitvi koordinacijske skupine za izvajanje nalog na morju z upravo za pomorstvo, Slovensko vojsko, carinskim uradom Koper in podjetjem Hidro, da bi dosegli večjo učinkovitost izvajanja nalog na morju. Pripravljamo pa tudi dogovor s prometnim ministrstvom o uporabi enega od plovil uprave za pomorstvo za izvajanje nalog policije na morju," se je glasil odgovor notranjega ministrstva. Ob tem je to tudi navedlo, da bo novo policijsko plovilo, ki ga šele kupujejo, namenjeno večinoma reševanju na morju in manj opravljanju drugih policijskih nalog. Če to drži, zakaj bodo potem uporabljali plovilo SAR (search and rescue - iskati in reševati), ki ga je spomladi letos dobila pomorska kapitanija v Kopru? Je namreč nepotopljivo in namenjeno prav reševanju ter iskanju ponesrečencev, stalo pa je več kot 250 milijonov tolarjev. Zakaj notranje ministrstvo zdaj v novem razpisu zahteva, da ima policijsko plovilo večinoma opremo, ki ni namenjena reševanju, pač pa nadzoru na morju? To je le nekaj od številnih vprašanj, ki se ob novem razpisu zastavljajo poznavalcem.