Podpisniki so poudarili, da so v decembra leta 1999 sprejeti odlok zapisali, da bo največja površina posamezne prodajalne 400 kvadratnih metrov in da bo celotna obrtna cona opremljena s pločniki in kolesarskimi stezami. Zgodila pa sta se Tuš in Merkur z gradnjo, ki je desetkratno presegla omejitev velikosti prodajne površine, ki je postavljena delno na zemljišču, ki ni last investitorja ampak občine ter s tem pozidala površino, ki je predvidena za kolesarsko stezo in pločnik. Opozorili so, da je objekt še danes brez gradbenega dovoljenja in zanj še vedno velja odločba inšpektorata RS za okolje in prostor o odstranitvi. Pol leta po otvoritvi nemoteno obratuje, pri čemer so v prekršku tudi Elektro Primorska, Rižanski vodovod, Telekom in javno podjetje Okolje, ki so kljub izrecni prepovedi inšpektorata objektu priključili vodo, elektriko, telefon in kanalizacijo. Podpisani so predlagali, da bi odlok obravnavali šele tedaj, "ko bodo spremembe odloka pripravljene tako, da bodo sprejemljive tudi za svetnike, ki jim je mar za pravni red, za enakopravnost vseh gospodarskih subjektov in za kakovost življenja občanov".

Sebastjan Jeretič , ki je zagovarjal sprejem odloka, je poudaril, da mora občina pokazati prijazen odnos do novih naložb. Svetniku Jožetu Maverju iz vrst opozicije pa je očital, "če bomo porušili vse črne gradnje, moramo porušiti celotno obrtno cono. Zato so to fundamentalistična razmišljanja". Ker pa bo investitor plačal občini "ustrezno odškodnino", saj je pozidal del njenega zemljišča, bo po Jeretičevem prepričanju s tem zadoščeno javnemu in zasebnemu interesu. Maver je besede, ki so ga označile za "fundamentalista", pripisal Jeretičevi mladostni razigranosti, opozoril pa je, da spreminjajo zazidalni načrt zaradi politične volje posameznikov, ne pa zaradi strokovnih argumentov.

Čeprav so nekateri še opozarjali, da obstaja zgornja meja, kjer se neha ideološka pripadnost, je 16 od 25 svetnikov sprejelo zazidalni načrt. Ta je podlaga za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja za že zgrajeni objekt. Do takrat pa bodo prodajalne v njej očitno še naprej poslovale nemoteno.

<%HR>

Pristanišče le za domačine

Piranski svetniki so včeraj sprejeli v prvem branju tudi odloka o pristanišču Portorož in Piran. V piranskem pristanišču je 296 privezov, na katerih ima privezane svoje barke 196 stalnih prebivalcev občine, na 90 privezih pa imajo privezana svoja, večinoma večja plovila Nepirančani. Na Okolju, ki upravlja s pristanišči, imajo še 300 vlog zanje, med njimi je polovica vlog domačinov. V obrazložitvi odloka predstavnik občinskih strokovnih služb opozarja: "Predvidevamo, da bo izvajanje odloka o pristanišču Piran povzročilo nezadovoljstvo uporabnikov privezov, ki nimajo stalnega prebivališča v občini Piran, saj ti po določilih odloka ne bodo več upravičenci do priveza v krajevnem (komunalnem) pristanišču". Odlok sicer daje le prednost stalnim prebivalcem občine, zato bo do drugega branja gotovo bolj jasno, ali bodo morali "nedomačini" svoja plovila umakniti iz Pirana.