"Če bodo kandidatke z nezmanjšano hitrostjo izpolnjevale pogoje za članstvo, bo načrt za širitev omogočil sklenitev pogajanj do konca 2002 s tistimi kandidatkami, ki bodo pripravljene," so v sklepni izjavi povedali voditelji petnajsterice.

Drugi pomemben datum je pomlad 2004, ko bodo državljani petnajstih članic Unije volili svoje poslance v Evropski parlament. Že decembra lani so voditelji petnajsterice v Nici izrazili upanje, da bodo države kandidatke lahko sodelovale na teh volitvah, tokrat pa so povedali, da je njihov "cilj, da bodo (kandidatke) lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004 kot članice".

Toda evropski vrh ni uresničil ambicije švedskega predsedstva, da EU v Goeteborgu določi konkretni datum širitve. Do širitve bo prišlo šele, ko bodo vse države članice ratificirale pristopne sporazume s posamezno kandidatko, to pa bi lahko bil precej dolgotrajen postopek.

Goeteborški sklepni dokument ne imenuje držav kandidatk, ki so najbolje napredovale, z izjemo Bolgarije in Romunije, za kateri so voditelji povedali, da potrebujeta "posebna prizadevanja". Med najbolje usposobljenimi kandidatkami so zdaj Ciper, Madžarska, Slovenija, Estonija in Češka, ki so najbolje napredovale pri pripravah in v pogajanjih. Od držav "prve skupine", ki so se začele pogajati že leta 1998, je najbolj zaostala Poljska.

Voditelji petnajsterice so v sklepih zapisali, da je proces širitve nepovraten, ter potrdili, da bodo vsako državo kandidatko sodili izključno na osnovi njenega napredka pri sprejemanju in izvajanju evropske zakonodaje.

Voditelji so sklenili, da se bo v času belgijskega predsedstva Unije v drugi polovici tega leta znova sestala tako imenovana Evropska konferenca, ki so jo ustanovili zato, da bi med kandidatke vključili tudi Turčijo, ne da bi ji formalno podelili status kandidatke.

Voditelji petnajsterice so med drugim izrazili podporo mirovnemu procesu v Makedoniji ter tja napotili svojega stalnega predstavnika, ki bo bival v Skopju ter bo v sodelovanju z Natom makedonskim oblastem pomagal pri iskanju mirne rešitve za medetnične spore. EU je izrazila močno podporo nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Makedonije kot večetnične države. Velika Britanija pa je Makedoniji ponudila pomoč pri usposabljanju sil, da bodo lahko branile makedonsko ozemlje pred napadi albanskih skrajnežev.

Goeteborški vrh bo ostal v zgodovini zapisan predvsem kot eden najbolj nasilnih v času EU, saj je policija proti protestnikom uporabila strelno orožje in ranila več demonstrantov. Policija je aretirala več kot petsto demonstrantov. Demonstranti, ki so v Goeteborgu protestirali proti globalizaciji, kapitalizmu in EU, so v švedskem mestu naredili za deset milijonov dolarjev škode. Švedski časopisi so kritizirali policijo zaradi nasilja, policija pa je za nerede obtožila anarhiste iz Nemčije, Danske in Nizozemske ter začasno zaprla meje s temi državami.