Danes bodo znani prvi neuradni rezultati, po rezultatih predčasnih volitev pa je močno zmagala ZLSD. Največ glasov je dobila v desetih četrtnih skupnostih (Center, Bežigrad, Črnuče, Dravlje, Moste, Polje, Sostro, Golovec, Trnovo in Vič), skupaj z NSi pa si deli prvo mesto v četrti Šmarna gora. Tisti, ki so predčasno volili, so LDS namenili največjo podporo v Posavju, Šiški, Šentvidu in Jaršah, NSi vodi še v četrti Rožnik, SDS pa v četrti Rudnik. Glasovalo je komaj dobrih 25 odstotkov volilcev. Pri uradu za upravne notranje zadeve pri MNZ so zabeležili dve domnevni kršitvi volilnega molka. Šlo naj bi za razdeljevanje propagandnih zloženk po nabiralnikih v Podutiku in na Glinškovi ploščadi, je povedal državni podsekretar Bojan Trnovšek .

Četrtne skupnosti so nadomestile z letom 1999 ukinjene krajevne skupnosti. Mestno občino Ljubljana so razdelili na 17 četrtnih skupnosti, včeraj pa so meščani med 130 kandidatnimi listami in 1186 kandidati prvič volili člane njihovih svetov. Skupno bo v 13- do 17-članskih svetih sedelo 257 ljudi, delovali pa bodo le do lokalnih volitev, ki bodo predvidoma prihodnjo jesen.

Tudi temu gre pripisati slabo volilno udeležbo, še večji krivci pa so gotovo odgovorni za kandidatne liste, saj predvolilne propagande tako rekoč ni bilo. Marsikoga je tudi zmotilo, da v njegovem okraju ni bilo nobene neodvisne liste. Na strankarskih listah so bila večinoma neznana imena, za "vabo" pa so stranke kandidirale znane politične osebnosti, vključno z ministri, za katere volilci le stežka verjamejo, da se bodo ukvarjali z medsosedsko pomočjo, cestnimi luknjami, slabim vodovodom ali poškodovanimi igrali na bližnjem igrišču.

"Ne vem, o čem govorite!"

Večina meščanov ni niti vedela, da volitve bodo, kaj šele, kdo vse kandidira. "Sploh ne vem, o čem govorite," nas je čudno gledal volilec ob vstopu v volišče na Fužinah. Ob odhodu je bil komajda kaj manj zmeden: "Kar nekaj sem obkrožil, tako nikogar ne poznam." Tudi njegova soseda ni vedela, kako naj se odloči, čeprav je obvestila o volitvah spremljala v medijih. "Pričakovala sem, da bo mesto poplavljeno s plakati in da bom v nabiralniku vsak dan našla kak letak s predstavitvijo določene liste, toda dočakala nisem nič. Volila sem stranko, ki sem jo že na državnozborskih volitvah."

Tudi na volišču v športnem društvu Partizan v Trnovem so ljudje kapljali bolj na redko. Nekaj čez poldne je v spremstvu hčere in psička prišla županja Vika Potočnik . Pobud in vprašanj, katerih število se bo zagotovo precej povečalo, se ne boji, je zatrdila, čeprav se zaveda, da bo med četrtmi in občino prihajalo tudi do sporov. Meščani bodo imeli po njenem zdaj več možnosti za sooblikovanje življenja, vplivali bodo lahko na ureditev infrastrukture, ustanavljanje mladinskih centrov in podobno. Županja se ne boji niti, da bi četrtni sveti občini zrasli čez glavo, saj bodo podrejeni odlokom in odvisni tudi od proračuna.

Medtem ko so na referendum o zdravljenju neplodnosti krajani prihajali z jasnimi stališči, pa se je večini o volitvah v svete četrtnih skupnosti bolj malo svitalo. "Menda bo bolje za Trnov`," je z negotovostjo v glasu povedal mladenič. Tudi Tanja Junkar ni bila čisto prepričana, za kaj gre, vendar upa, da bodo četrtne skupnosti skrbele za kulturno področje in ureditev okolja. "O volitvah sem seznanjen le približno," je priznal Dejan Ravnik in dodal: "Obveščanje javnosti je bilo katastrofalno slabo. Polovica ljudi ne ve niti, kaj četrtna skupnost je." O volitvah sta bila bolje obveščena nekdanji mestni svetnik SDS Sergej Gomišček in njegova soproga Marija Marolt - Gomišček , ki sta tudi kandidirala. "Dobro bo, če bodo četrtni svetniki s krajani v rednem stiku, vendar skupnosti ne bi smele imeti preveč moči," meni Sergej Gomišček.

Denar raje za kaj drugega

Čeprav je odbor na volišču v OŠ Valentina Vodnika zatrjeval, da so meščani dokaj dobro seznanjeni tudi z volitvami, so mimoidoči povedali drugače. Večina jih je prišla zaradi referenduma, nekateri, predvsem mlajši, pa so na voliščih celo prvič slišali za volitve v četrtne svete. Aleksander Žunar vidi v novi ureditvi mesta samo nove težave. Zdi se mu, da bi bilo bolje, če bi sedanji sistem le nekoliko popravili. Da je uvedba četrti za meščane boljša, je menila Tea Zupan . Po njeni oceni bodo krajani svoje predloge poslej laže uresničili.

Predsednica volilnega odbora v Savskem naselju je opozorila, da so ljudje zelo slabo obveščeni o volitvah in da člane komisije sprašujejo, kaj naj sploh volijo. Po mnenju meščanke Marije so četrtne skupnosti nesmiselne, saj bodo samo "kurile" davkoplačevalski denar, učinka pa ne bo. "Še vedno ne bom vedel, na koga naj se obrnem s svojimi težavami. Ne dvomim pa, da se bodo člani svetov kot vsi funkcionarji za svoj žep hitro znašli," je dodal starejši gospod.

Tudi v Štepanjskem naselju se jim je zdelo škoda denarja za organizacijo volitev in delovanje novih svetov. "Slišal sem, da bo zdaj vsaka četrtna skupnost posebej povedala, ali se strinja z neko gradnjo ali čim drugim, in zdi se mi, da bodo nad strokovnimi argumenti prevladala čustva. Če hočemo mesto voditi dobro, potrebujemo strokovno politiko, te pa amaterji, ki bodo sedeli v svetih, niso sposobni," je bil oster mladi prebivalec Štepanjskega naselja Iztok , njegov prijatelj David pa je dodal: "Tako slabo so nas seznanili s kandidati, da so volitve bolj podobne loteriji. Listo sem izbral po sistemu `am ban, pet podgan` in zdajle sploh ne vem več, kateri sem dal svoj glas."

"Upam, da bodo čez nekaj let sveti četrtnih skupnosti dosegli profesionalno raven mestnega sveta," je povedala ljubljanska županja. (Foto: Jaka Adamič)