Nepravilnosti je po ugotovitvah sindikata še veliko; tako so denimo samo v Kliničnem centru (zaradi spremembe šolskega sistema za medicinske sestre) opravili sistematizacijo delovnih mest, kar pomeni, da imajo po novem diplomirane medicinske sestre urejen status in so plačane v skladu s količnikom, ki jim pripada. Jure Srhoij , svetovalec sindikata, je opozoril, da v mnogih zavodih nezakonito podaljšujejo zaposlovanje za določen čas (tudi po osemkrat za eno leto), delovni čas je neurejen, omejitev za opravljanje nadur vodstvo ne upošteva, ponekod ne izplačujejo stimulativnega dela plače in podobno.
Je medicinskih sester premalo ali preveč?
LJUBLJANA, 14. - Tako kot vsi drugi sindikati s področja zdravstva si tudi medicinske sestre in zdravstveni tehniki, združeni v sindikatu delavcev v zdravstveni negi, želijo izboljšati materialni položaj in hkrati odpraviti, kot opozarjajo, številne kršitve delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe. Vendar pa v sindikatu zdravstvene nege za zdaj na povabilo ministrstva za zdravje na pogajanja še čakajo. Jelka Černivec , predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi, je povedala, da so predlog za začetek pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe poslali že 15. januarja, odgovor - brez konkretnega datuma in jasnih stališč - pa so od vladne pogajalske skupine dobili po štirih mesecih. "Najbolj nas muči vprašanje financiranja pripravništva, saj v posameznih zavodih ne upoštevajo spremenjene zakonodaje, tako da so nekatere sestre in zdravstveni tehniki še vedno prisiljeni delati prostovoljno," opozarja Jelka Černivec. Tako denimo v sindikatu vedo, da mariborska bolnišnica pripravnikov ne plačuje, kar je kršenje zakonodaje, olajševalna okoliščina pa je, pravi Černivčeva, da je po opravljenem pripravništvu večina pripravnic v bolnišnici tudi dobila stalno zaposlitev.
Sicer pa v sindikatu delavcev zdravstvene nege menijo, da je za večino kršitev, ki se dogajajo v zavodih, soodgovorno ministrstvo za zdravje. To pa predvsem zato, pravijo v sindikatu, ker še vedno niso izdelali normativov, s katerimi bi jasno določili, koliko medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji sploh potrebujemo. Tako se dogaja, pravi Černivčeva, da medicinske sestre ne morejo dobiti zaposlitve oziroma pripravništva, saj direktorji zaradi splošne racionalizacije v zdravstvu (in odsotnosti normativov) varčujejo prav pri najštevilnejših kadrih, torej pri delavcih v zdravstveni negi. Mnoge sestre tako v zavodih dobijo odgovor, da jih ne bodo zaposlili, saj jih je dovolj, čeprav raziskave sindikata kažejo, da bi v Sloveniji ta trenutek potrebovali 130 diplomiranih medicinskih sester in 219 zdravstvenih tehnikov.
