Ena najtoplejših pomladi po letu 1851

Maj 2001

Letošnji maj je bil toplejši od povprečnega maja. Odkloni v pozitivno smer so bili največji (okoli 6 stopinj) 1. in 2. ter od 27. do 30. maja. Obdobje s povprečnimi dnevnimi temperaturami zraka je trajalo od 6. do 23. maja. V preostalih dneh meseca je bila povprečna dnevna temperatura zraka tudi nekoliko višja od dolgoletnih povprečnih vrednosti.

V Ljubljani je bila povprečna mesečna temperatura zraka 17,2 stopinje Celzija, kar je za 2,1 stopinje nad dolgoletno povprečno vrednostjo obdobja 1971-2000. Le štirje maji po letu 1851 (leta 1958, 1868, 1920, 1986) so bili toplejši od letošnjega. Tudi drugod po državi je bila povprečna mesečna temperatura zraka za dve do tri stopinje višja od dolgoletne povprečne vrednosti. Najvišjo temperaturo so v Ljubljani izmerili 29. maja, in sicer 30,5 stopinje. Drugod po državi so največ, 31,5 stopinje, izmerili istega dne v Črnomlju. Najnižjo temperaturo so v Ljubljani izmerili 14. maja, in sicer 7,4 stopinje Celzija. Devetnajstega maja se je v Ratečah živo srebro spustilo do 0,4 stopinje. V Ljubljani je bilo devet toplih dni (povprečje je šest), to so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 stopinj Celzija. Največ, 15 toplih dni, je bilo v Biljah pri Novi Gorici, po 12 pa v Murski Soboti in na letališču Portorož v Sečovljah. Zabeležili smo tudi prve letošnje vroče dni, to so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Po dva taka dneva sta bila v Ljubljani, Celju, Mariboru, Murski Soboti in Črnomlju. Nazadnje je bilo v Ljubljani maja dva ali več vročih dni leta 1969.

V Ljubljani je minuli mesec sonce sijalo 244 ur, kar je 12 odstotkov več, kot je povprečje obdobja 1971-2000. Tudi na obali je bilo sonca za podoben odstotek več kot v povprečno sončnem maju. Letos je sonce v Ljubljani do konca maja sijalo 673 ur, lani v enakem obdobju že rekordnih 919 ur.

Količina padavin je bila v večjem delu države manjša od povprečja, ponekod, na primer v Ratečah, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Novem mestu, Črnomlju in Kočevju, je padla manj kot polovica povprečne količine padavin, ki velja za posamezni kraj. Le v krajih, kjer so bili v zadnjih dneh meseca močni nalivi, je bila dolgoletna povprečna vrednost presežena. Edini tak kraj, od koder so že na voljo podatki, je Ljubljana, ki so jo konec meseca zajeli močni nalivi s točo. V noči na 31. maj je v 15 minutah padlo 35 litrov dežja na kvadratni meter. Po statističnih izračunih je povratna doba za tak naliv 250 let. Skupaj je v Ljubljani v 11 padavinskih dneh (povprečje je 15) padlo 134 litrov padavin na kvadratni meter, kar je 118 odstotkov povprečne količine, ki velja za obdobje 1971-2000.

Pomlad 2001

Za letošnjo meteorološko pomlad so značilna velika temperaturna nihanja. Razmeroma dolgo obdobje pretoplega vremena je na primer trajalo do 25. marca, nato se je močno ohladilo, sledila je pozeba sredi aprila. Zelo toplo je bilo spet konec aprila in v začetku maja, nato se je spet ohladilo, konec maja pa je bilo spet precej prevroče, kot smo že omenili.

Marec je bil drugi najtoplejši po letu 1851, maj peti, april pa je bil povprečno topel. Letošnja pomlad je bila tako ena najtoplejših po letu 1851. V Ljubljani je bila povprečna pomladanska temperatura zraka natanko 12 stopinj Celzija, kar je skupaj s pomladmi leta 1994 in 1999 tretja najvišja vrednost, ki je za 1,6 stopinje nad dolgoletno povprečno vrednostjo, ki velja za obdobje 1971-2000.

Sonce je v treh pomladanskih mesecih skupaj v Ljubljani sijalo 530 ur, na obali pa okoli 650 ur. V obeh krajih je odklon od povprečja majhen.

Zaradi precej mokrega marca je bila meteorološka pomlad v nekaterih krajih povprečno, drugod pa nadpovprečno namočena. Po podatkih javljajočih merilnih postaj je bil odklon od povprečja največji na Kredarici. Tam je padlo 150 odstotkov povprečne količine padavin. Drugod po državi so izmerili od 90 do 140 odstotkov povprečne pomladanske količine padavin. V Ljubljani je v 45 padavinskih dneh (povprečje je 41) padlo 423 litrov padavin na kvadratni meter, kar je 139 odstotkov povprečne pomladanske količine. Omeniti moramo še podatek, ki je bil sicer že večkrat objavljen. Zaradi pogostih padavin je bilo letošnjo pomlad rekordno veliko snega v visokogorju in 22. aprila je bila na Kredarici presežena do takrat največja višina snežne odeje. Omenjenega dne je bilo na Kredarici sedem metrov snega. V meteorološko poletje so na Kredarici vstopili s še tri in pol metra debelo snežno odejo.