Kot piše v poročilu parlamentarne komisije, je bil Echelon vzpostavljen v začetnem obdobju hladne vojne in se nato razrasel v prisluškovalno omrežje, ki danes pokriva skorajda ves svet, glavni smisel pa naj ne bi bil pridobivanje vojaških, temveč industrijskih informacij. Komisija ni mogla potrditi številnih evropskih sumov, da vpletene države resnično uporabljajo Echelon za industrijsko vohunjenje - torej da prisluškujejo pomembnim evropskim podjetjem, nato pa informacije posredujejo svojim družbam. Dovolj trdnih dokazov o tem ni; sumov zato ni moč potrditi ne ovreči, so komentirali v Evropskem parlamentu. Američani in Britanci naj bi bili torej po oceni parlamentarne preiskovalne komisije sposobni prestreči telefonske pogovore, telefakse in elektronsko pošto zasebnikov, uradnikov ter zaposlenih v podjetjih po skoraj vsemu svetu. Ob takšni ugotovitvi so poslanci državljane, zaposlene v evropskih ustanovah in nacionalnih administracijah držav članic, pozvali, naj se pred tovrstnim vohunjenjem pri uporabljanju elektronske pošte zaščitijo z uporabljanjem ekripcij, "saj je elektronsko pismo brez ekripcije kot navadno pismo brez ovojnice". Poslanci so svetovali evropskim podjetjem, naj za izboljšanje ščitenja poslovnih skrivnosti izboljšajo tovrstno varnost celotnega delovnega okolja.

Pod močnim pritiskom se je v celotnem zapletu znašla Velika Britanija, edina članica Evropske unije, ki je obtožena sodelovanja pri Echelonu. Poslanska komisija jo je opozorila, da s tem krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki zapoveduje varovanje posameznikove zasebnosti. Sicer pa "obtožene" države obstoja svetovnega elektronskega vohunskega sistema nikoli niso uradno potrdile, prav zavzeto pa evropski parlamentarni komisiji pri preiskavi niso pomagale. Tako se na primer minuli mesec predstavniki ameriške Centralne obveščevalne službe CIA niso želeli sestati z delegacijo Evropskega parlamenta, ki je v sklopu svoje preiskave obiskala ZDA.

Evropski parlament se bo z ugotovitvami preiskovalne komisije seznanil na junijskem plenarnem zasedanju, o zaključkih in priporočilih pa naj bi poslanci glasovali septembra.