Na dnevih slovenskega zavarovalništva, katerih osrednja tema je namenjena davčni problematiki in pokojninskim zavarovanjem, je skupaj s predavatelji 260 predstavnikov zavarovalnic, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor, Banke Slovenije, pokojninskih družb in podjetij.

Slovenija oziroma slovenske zavarovalnice kljub majhnosti slovenskega trga nimajo nepomembne vloge v evropskem prostoru, saj se lahko po kakovosti zavarovalniškega kadra, po številu novih produktov (pokojninska, zdravstvena, življenjska zavarovanja) primerjajo tudi z evropskimi zavarovalnicami. Predvsem pa imajo komparativne prednosti na trgih jugovzhodne in vzhodne Evrope, je poudarila Klemenčičeva in dodala, da slovensko zavarovalništvo ni v stagnaciji, ampak ima lepo perspektivo tako znotraj meja kot pri širitvi na tuje trge. Slovenske zavarovalnice na tujih trgih upoštevajo le toliko, kolikor so ekonomsko uspešne. Za prodor na tuje trge sta po besedah Klemenčičeve potrebna boljše sodelovanje med zavarovalnicami ter ustreznejša davčna in pokojninska zakonodaja. Država mora po mnenju Klemenčičeve dati dokončne odgovore na področju lastninske zakonodaje. Zavarovalnice si namreč želijo, da bi se proces lastninjenja zavarovalnic čim prej končal v skladu s pravili zavarovalne stroke. Predsednik strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor Franci Križanič je v referatu o vlogi prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v slovenski tranziciji med drugim izpostavil dve dilemi prehoda. Opozoril je na zakrnelo razvojno politiko Slovenije in poudaril, da bi bilo treba vzpostavit učinkovit trg kapitala, ki bi povečal učinkovitost vlaganja prihrankov v razvojne procese. Po njegovih besedah bi uvedba davčnih olajšav na vlaganje prihrankov v dolgoročno pokojninsko zavarovanje in vzpostavitev kredibilnih pokojninskih skladov - po Križaničevem mnenju jih je v Sloveniji absolutno preveč - ki bodo prihranke učinkovito vložili, postali eden pomembnejših vzvodov dokončnega prehoda Slovenije v novo tehno-ekonomsko paradigmo. Na preveliko število ponudnikov dodatnih pokojninskih zavarovanj na slovenskem trgu je opozoril tudi Vladimir Uršič iz Zavarovalnice Triglav. Kot je poudaril, je 20 izvajalcev dodatnih pokojninskih zavarovanj preveč za 400.000 delovno aktivnih oseb, ki so potencialni zavarovanci. Sicer pa je udeležencem srečanja v referatu z naslovom Obdavčenje pozavarovalnih premij: pretekla ali večna zabloda dacarjev spregovoril Marko Pavlih s Fakultete za pomorstvo in promet. Udeležence so seznanili z aktualno problematiko s področja obdavčevanja dobička zavarovalnic z vidika zavarovalno-tehničnih rezervacij, obdavčevanja presežkov zavarovalno-tehničnih rezultatov življenjskih zavarovanj in problematiko obdavčevanja dolgoročnih življenjskih polic. Izkušnje in perspektive obdavčenja življenjskih zavarovanj v Nemčiji je predstavil gost iz Nemčije, Volker Henke iz Nemškega zavarovalnega združenja.