Direktor je letos bienale naslovil Prizorišče človeštva in odprl vrata najrazličnejšim umetniškim praksam novega tisočletja, za katere ve, da lahko zbujajo različne asociacije. Od zelo demokratično zastavljenega "dAPERTutto" (vsem odprtega) izpred dveh let je Harald Szeemann letos v Benetkah stopil še korak dlje: odprl se je prav vsem vizualnim interpretacijam sodobnega sveta, celo aktivizmu, filmu in gledališču, pri čemer je skušal navezati dialog, kot pravi, z znamenito razstavo Človeška družina iz leta 1950. "Možnosti oblikovanja svetovne družine posameznikov danes ne vlivajo več dosti upanja. Krepi se gola politična sla po prevladi, nastajajo nove religiozne in etnične razlike, ki vodijo v nove svetovne konflikte in vojna žarišča. Zato se umetniki drugače kot pred leti odzivajo na svet, nič več ne poudarjajo posameznih identitet, ampak pozivajo k človeškosti sami," je beneškemu bienalu 2001 na pot zapisal njegov umetniški vodja. In še: "Letošnja razstava skuša spregovoriti o konkretnih izkušnjah svobode sodobnega sveta, uvajam pa jo s ključnim delom Josepha Beuysa Konec dvajsetega stoletja (iz leta 1960). Bil je predvsem neutrudni zagovornik koncepta svobode, ki je globoko upal, da bo na začetku novega stoletja mogoče najti vsaj v neorganskem svetu dovolj topline, ki bi lahko generirala življenje".

Aktivisti na delu

Tudi slovenski prispevek za 49. bienale sodobne umetnosti, projekt Aurore Fonda z naslovom Absolute one, se kljub svoji eksperimentalni obliki bliža svojemu cilju. V paviljonu Republike Slovenije v Galeriji A+A nastaja informacijsko-komunikacijski center z zbrano dokumentacijo, fotografijami, CD-arhivom in izbranimi video deli. Del slovenskega nastopa na beneškem bienalu se bo odvijal v posebnem šotoru v bližini Giardinov, kjer bo od 6. do 10. junija v organizaciji P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja sodobne umetnosti kongres seksualnih delavcev in novega parazitizma. Ob tej priložnosti je Pogačarjev muzej sodobne umetnosti izdal tudi javni poziv državljanom in državljankam za sodelovanje. Vse to, se zdi, spada v Szeemannov koncept letošnjega bienala, kjer napovedujejo poleg razstav v posameznih nacionalnih paviljonih tudi precej vzporednih dogodkov in umetniških performansov.

Na prvem svetovnem kongresu seksualnih delavcev in novega parazitizma v Benetkah, pravi Tadej Pogačar , bodo sodelovali aktivisti iz Pordenona ter prostitutke in prostituti z vseh vetrov. Razpravljali bodo o človekovih pravicah in seksualnem delu v času množičnega izbruha migrantske prostitucije v državah EU z namenom raziskati izbrane vidike prostitucije in seksualnega dela kot posebnih oblik vzporedne ekonomije. Načrtujejo še posamezne nočne in dnevne ulične akcije. Avtor zamisli nam je ob tem povedal, da imajo nekateri udeleženci kongresa, zlasti tisti iz azijskih držav, težave zaradi pridobivanja vizumov, zato nam o njihovem številu in rodu ni mogel povedati nič bolj določnega kot to, da prihajajo od vsepovsod, celo iz Bangladeša in Južne Amerike. Kongres je del projekta CODE:RED Pogačarjevega parazitskega muzeja, specifične umetniške oblike kritične analize z navidezno obliko muzeja, ki ima od minulega ponedeljka prenovljeno stran na naslovu <%L="http://www.ljudmila.org/scca/parasite/">http://www.ljudmila.org/scca/parasite/<%L>.

Skupinski projekt

Kot smo že poročali, našo državo ob "izumitelju novega parazitizma in direktorju virtualnega P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja", na 49. mednarodnem bienalu vizualnih umetnosti zastopa še pionir medmrežne umetnosti Vuk Čosić. Obema je kustosinja Aurora Fonda dodala še skupino mrežnih aktivistov iz Bologne (dva predstavnika smo spoznali pozimi na simpoziju Rekonstrukcija fikcije v Galeriji ŠKUC in Kapelici v Ljubljani), ki deluje pod dolgim številčnim zapisom 010010111010101101.org. Zaslovela je pred časom z najrazličnejšimi medmrežnimi diverzijami, kot je bila denimo lažna "uradna" spletna stran Svetega sedeža. Projekt Aurore Fonda se torej aktivno odziva na globalizacijske procese, obenem pa raziskuje možnost, da "je gibanje absolutno", in ponuja svetu, kot pravi njegova komisarka, "optimistični signal". Skupinski avtorski projekt Absolute one oblikujejo še vzporedne dejavnost na spletnih straneh (intervjuji z ekonomisti, sociologi, kustosi in umetniki o občutljivih odnosih med umetnostjo in dogajanji v sodobni družbi) ter nastajajoči katalog, v katerem bodo objavljeni rezultati tega eksperimenta, sporočajo iz pisarne Roberte Lombardo, ki uradno zastopa projekt Absolute one.