Ameriška stran je potrdila, da se bo Bush v Ljubljani sestal tudi s slovenskim vodstvom. "ZDA in Slovenija imajo odlične odnose in bodo obravnavale svojo zavezo slovenski vključitvi v evropske in transatlantske institucije," je po besedah zunanjega ministrstva zapisala Bela hiša v sporočilu, ki ga je poslala slovenskemu veleposlaništvu v Washingtonu. Z ruske strani informacij o programu v Ljubljani še ni.

Slovenski premier Janez Drnovšek se je letos dvakrat sestal s Putinom, prvič v Avstriji ob svetovnem prvenstvu v smučanju, drugič pa v Moskvi. Drnovšek se je med obiskom ZDA aprila 1999 srečal tudi z Bushem, takrat še guvernerjem Teksasa, ko je bilo že znano, da bo vodilni kandidat republikanske stranke na predsedniških volitvah leta 2000.

Powell je v Washingtonu dejal, da so Ljubljano za gostiteljico izbrali zato, ker je gostoljubna in ustreza urnikoma obeh voditeljev. New York Times je zapisal, da sta bila kraj in datum srečanja predmet večtedenskih pogovorov. Powell je dejal, da sta bila z Ivanovom zadnje tedne kar potovalna agenta za oba predsednika, saj sta si obe strani želeli, da bi do njunega srečanja prišlo čim prej. Ivanov pa je dejal, da sta obe strani pomislili na Ljubljano kot primeren kraj. "Tako se je pač izšlo, da je bila izbrana Slovenija, in pri tem ni nobene druge skrivnosti," je odgovoril Ivanov na vprašanje, ali so razmišljali tudi o drugih krajih za srečanje.

Slovenija bo tako v samo dobrem tednu dni središče dveh dogodkov z udeležbo najvidnejših svetovnih politikov, saj so tudi na praznovanje okrogle obletnice osamosvojitve povabljeni visoki gostje. In nekaj bo tudi simbolike, ko bo Bush obiskal državo, ki ji administracija njegovega očeta leta 1991 ob njeni poti v samostojnost ni bila naklonjena.

Predsednik države Milan Kučan je dejal, da so pričakovanja v zvezi s srečanjem zelo velika. Dejal je, da je prepričan, da je napovedano srečanje priznanje slovenskim prizadevanjem za mir in popuščanje napetosti v svetu, predvsem v jugovzhodni Evropi, za prizadevanje Slovenije kot članice Varnostnega sveta ZN in tudi za vse tisto, kar je naša država naredila na svoji poti globokih gospodarskih, političnih in socialnih reform.

Srečanje v Ljubljani bo dalo takt odnosom

Bush bo prišel v Slovenijo ob koncu petdnevne in hkrati prve evropske turneje, med katero bo obiskal Španijo, Belgijo, kjer se bo sestal tudi z voditelji Nata, in Poljsko ter se udeležil ameriško- evropskega vrha na Švedskem. To bo po Kanadi in Mehiki tretja Busheva pot v tujino v vlogi predsednika. Putin pa bo v Slovenijo prispel z obiska Kitajske. Obe strani se nadejata, da bodo prvi pogovori med predsednikoma pripomogli k boljšim odnosom ZDA in Rusije, ki so jih od nastopa Busheve administracije januarja letos kazili ameriški načrti za gradnjo protijedrskega ščita, aretacija domnevnega ruskega vohuna v vrstah FBI Roberta Hanssena (grozi mu smrtna kazen) in posledično vzajemni izgoni skoraj 100 diplomatov ter ameriške grožnje z ustavitvijo finančne pomoči Moskvi.

Srečanje s Putinom je za Busha nedvomno najpomembnejši zunanjepolitični korak v prvem obdobju predsedovanja. Na tem srečanju bo Bush določil dinamiko odnosov z Rusijo, nekdaj največjim rivalom Združenih držav. Ameriški zunanjepolitični komentatorji ocenjujejo kot pozitivno dejstvo, da do srečanja prihaja le pet mesecev po Bushevem prevzemu vodenja države. Ocenjujejo namreč, da srečanje dokazuje, da razhajanja Washingtona in Moskve le niso tako velika, da se ne bi bilo mogoče usesti za skupno mizo na najvišji ravni.

Najtrši oreh je ameriška odločenost, da zgradi protiraketni ščit proti izstrelkom tako imenovanih "odpadniških" držav, med katere štejejo denimo Irak ali Severno Korejo. ZDA je v zadnjih dneh okrepila besednjak, ki kaže, da od načrta ne odstopa, Rusija pa je odločno proti: "Glede raketne obrambe ne more priti do preboja. Mogoče so le dolgotrajna posvetovanja. To ni vprašanje, ki bi ga rešili v enem dnevu," je med obiskom v Washingtonu dejal Ivanov.

Gradnja sistema bi pomenila kršitev sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo iz leta 1972, da takšnih sistemov ne postavijo. Po mnenju kritikov bi ščit lahko sprožil novo oboroževalno tekmo in uničil strateško ravnotežje v svetu.

Na pogovorih, kjer bodo po besedah obeh strani zelo podrobno govorili o vrsti vprašanj, bodo na dnevnem redu tudi drugi sporazumi o razoroževanju. "Pomembno je, da se med srečanjem v Ljubljani razrešijo nepotrebna nesoglasja in odpravijo neutemeljene skrbi, da se razjasnijo nejasnosti in začrtajo osnovne smernice v razvoju rusko-ameriških odnosov na različnih področjih," je v pismu Bushu zapisal Putin.

Ameriški komentatorji pišejo, da odnosi med državama le niso tako slabi, kot je bilo mogoče pričakovati po nekaterih Bushevih izjavah v lanski predvolilni kampanji. Takrat je napovedoval zmanjševanje finančne pomoči in dejal, da politične spremembe v Rusiji niso zadostne, da bi se spremenila v demokracijo zahodnega tipa.

V Rusiji so zadovoljni, ker se odnosi le niso bistveno poslabšali, kajti gospodarski razvoj države je bistveno odvisen od odnosov z zahodom. Ivanov je med obiskom v Washingtonu dejal, da "Rusija konstruktivnim in pragmatičnim odnosom z ZDA pripisuje prednostni značaj". A pričakovati je tudi, da si bo Bush pustil dovolj manevrskega prostora, da morebiti spet zaostri odnose z Rusijo, zato verjetno ne bo slišati velikih besed o partnerstvu med državama, kakršne je dajal prejšnji ameriški predsednik Bill Clinton.

Predsednika bosta govorila tudi o multilateralnih vprašanjih - položaju na Balkanu, vlogi obeh držav v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in sankcijah proti Iraku.