Po besedah Nelide Nemec , načelnice oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost, so poletno gledališče začeli obnavljati prejšnjo jesen, saj so to z odločbo zahtevali tudi inšpektorji. Poleg tega je ob večjih nalivih kljub platneni strehi začelo na veliko zamakati, saj ni bilo urejenega odvodnjavanja padavinskih voda. Zato so delavci strešno vodo po cevi usmerili v kanalizacijo.

Janja Rozman , vodja stikov z javnostmi Festivala Ljubljana, je pojasnila, da so delavci zamenjali dotrajane elektroinstalacije, vključno z energetskim napajanjem, in opravili obsežno gradbeno sanacijo poletnega gledališča. Na novo so zgradili tudi projekcijsko kabino. Stane Miklavec , pomočnik za tehnične zadeve Festivala Ljubljana, je pojasnil, da so nespremenjenemu srednjemu delu kabine dodali dva nova stranska dela, oblečena v aluminij, ki ju podpirajo stebri iz nerjavečega jekla. Na ta način je ohranjena ideja Plečnikovega asistenta arhitekta Antona Bitenca, v celoti pa izkazano spoštovanje do Plečnika in njegove namere, da ustvari renesanso v Križankah. Ostaja Plečnikova "štimunga", pri arhitekturi pa gre za novosti.

Po besedah Janje Rozman so poskrbeli tudi za določene modernizacije, povezane z možnostmi ožičenja različnih prireditev ter posodobili orkestrski prostor. "Gre za prvo takšno obnovo poletnega gledališča po petdesetih letih." Pri obnovi je ves čas sodeloval tudi prof. Marjan Ocvirk, predsednik Odbora za varstvo Plečnikove dediščine.

Sicer pa so poleg obnove poletnega gledališča poskrbeli tudi za odpravo nekaterih drugih pomanjkljivosti. Tako so sploh prvič uredili toaletne prostore za invalide, konec lanskega leta pa so zaradi požarnovarnostnih razlogov zamenjali elektroinstalacije v Viteški dvorani. Prav tako so že lani kupili novo ozvočenje za poletno gledališče, letos pa bodo nabavili še malo ozvočenje, nove stole in notna stojala za orkestrski prostor.

Kot je povedala Nelida Nemec, je občina v dveh letih za obnovo namenila dobrih 130 milijonov tolarjev, naslednje leto pa naj bi zagotovila denar še za prenovo scenske opreme. Žal pa preostali del Križank zaradi denacionalizacijskega postopka ostaja nespremenjen, čeprav bi bilo treba po besedah Janje Rozman obnoviti vsaj pročelja in invalidom omogočiti dostop tudi do Viteške dvorane. "Ker tega nimamo urejenega, dobivamo precej pritožb, saj je treba invalide v dvorano prenašati po stopnicah." Pojasnila je še, da se s Križniki še dogovarjajo o tem, kolikšen delež Križank naj bi dobili v denacionalizacijskem postopku. Vendar Križniki kljub temu, da že nekaj časa trdijo, da želijo le cerkev in nekaj prostorov, še vedno niso umaknili zahtevka za vrnitev celotnih Križank v naravi.

Plečnik in Križanke

Na območju samostanskih stavb, zgrajenih med letoma 1567 in 1579 in kasneje večkrat obnovljenih, je več dvorišč, ki jih je v letih 1951-1957 preoblikoval arhitekt Jože Plečnik. Dobil je nalogo, naj Križanke uredi za festivalske prireditve. Tem je namenil glavni atrij Križank in manjše prizorišče - Peklensko dvorišče, medtem ko je za banketno dogajanje predvidel prostore sedanjega Plečnikovega hrama. Prostor, kjer sicer potekajo festivalske prireditve, je ohranil tak, kot je bil - tam je bil samostanski vrt, v katerega ni hotel posegati. To je storil šele po Plečnikovi smrti njegov asistent Anton Bitenc. Veliki avditorij je uredil s Plečnikovimi elementi, ki so opazni na balkonih samostanske stavbe, pri vhodih, terasah... Strešni del, ki je veljal v času postavitve za svetovno atrakcijo, pa je zasnoval Miloš Marinček.