Močne plohe kritičnih pripomb sta bila omenjeni zakon in dosedanja politika naše države do bošnjaških beguncev deležna tudi na pogovoru (v sredo zvečer v Cankarjevem domu) predstavnikov pristojnih državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalcev iz družboslovnih vrst, ki so predstavili različne možne perspektive glede integracije bošnjaških beguncev v slovensko družbo. To okroglo mizo so organizirali Inštitut za narodnostna vprašanja, Felicita Medved in Natalija Vrečer , ki jo je tudi vodila.
Vrečerjeva je ugotovila, da obstajajo tri dolgoročne rešitve problematike bošnjaških beguncev v Sloveniji: razseljevanje v tretje države (vsi begunci, ki so to možnost imeli, so že pred leti odšli naprej), vrnitev v BiH (za večino beguncev, ki so ostali v Sloveniji, ni mogoča) in integracija v družbo gostiteljico (je ni). Integracije ni zlasti zato, ker "začasni" bošnjaški begunci pri nas nimajo pravice do dela (največ 60 dni na leto), kratena pa jim je tudi pravica do enakopravne vključenosti v naše socialno in kulturno okolje. Odsotnost integracije se kaže v njihovi socialni izključenosti, v generacijskem prepadu (otroci se prek šolanja še najbolj integrirajo), eksistenčnem vakuumu (ne morejo se vrniti v BiH, ne morejo se integrirati), kar vse podaljšuje proces njihovega žalovanja za vsem, kar so izgubili.Bodo (p)ostali tujci naši državljani?
Alenka Mesojedec Pervinšek z notranjega ministrstva je povedala, da obstoječi zakon o začasnem zatočišču izključuje možnost, da bi lahko začasni begunci pridobili slovensko državljanstvo. Pač pa bi ga jim lahko podelili na podlagi izredne naturalizacije po zakonu o državljanstvu RS, če bi bila takšna politična volja. Druga možnost je, da bi trajnejši status bošnjaškim beguncem uredili s spremembo zakona o začasnem zatočišču. Poudarila pa je, da zgolj podelitev trajnejšega statusa ni zadostna rešitev, če ne bo opremljena s spremljajočimi, medresorsko usklajenimi programi. Da bo pri pripravi programov integracije treba upoštevati tri kategorije beguncev (mladi, delovno aktivni in stari ter bolni) in da bo integracija dolgotrajen proces, ki bo zahteval prehodno obdobje, ko bodo begunci imeli vso podporo, da bi si lahko zastavili samostojno življenje, je opozorila Sonja Gole Ašanin iz Slovenske filantropije. V nevladni organizaciji Gea 2000 ocenjujejo, da bi bilo priznanje statusa klasičnega begunca oziroma begunca iz humanitarnih razlogov za bošnjaške begunce edino sprejemljiva in pravična rešitev, ki ne bi diskriminirala nobene skupine, zagotovila pa bi jim tudi pravico do dela, nastanitve in zdravstvenega varstva.
Anita Longo iz Amnesty International je povedala, da so ti begunci izpolnjevali pogoje za pridobitev statusa klasičnega begunca po ženevskih konvencijah že ob prihodu v Slovenijo, vendar ga niso dobili, ker jih je bilo takrat preveč. Če jih je bilo takrat preveč, so doslej, ko jih je v Sloveniji ostalo zelo malo, odpadli vsi razlogi za začasno zaščito, je menil Lev Kreft in ta dolgoletni režim začasne zaščite beguncev označil za "statusno kletko", ki jih je izolirala od normalnih življenjskih procesov. Integrirali so se - v okviru tega statusa - na črno. Felicita Medved , avtorica sprejete Resolucije o imigracijski politiki Slovenije, je menila, da je bila na začetku zaradi množičnega vala beguncev iz BiH v skladu z "realno politiko" nujna začasna zaščita, zdaj pa je treba doseči soglasje o tem, kakšna nujna zaščita bi bila za preostale begunce realno mogoča.Navček za viško "integracijo"
Kakšna je dosedanja slovenska integracijska begunska politika, pa je ob zaključku okrogle mize nazorno pokazala razprava o absurdu, da nameravajo to poletje dokončno zapreti in ukiniti begunski center na Viču, v katerem živi 295 beguncev in begunk vseh starosti. V devetih letih so barake na obrobju Ljubljane postale njihov dom. Zdaj naj bi ga izgubili. To jim je grozilo že lani, ko so "izprosili" enoletni odlog preselitve v druge begunske centre, v veri, da se bo v tem letu zanje obrnilo na bolje. Pa se ni nič. Še tista integracija v okolje, ki so si jo sami "pridelali", je ogrožena.