"Slovenija ne more razumeti, kako je mogoče v zadnjem trenutku tik pred širitvijo postavljati tovrstne zahteve, saj je vedno disciplinirano izpolnjevala navodila EU. Spremenila je celo ustavo, da ne bi ovirala svobodnega pretoka kapitala, ko gre za prost dostop do nepremičnin," je opozoril Rupel.
Glede strateškega partnerstva, ki ga ponuja Dunaj, poljski minister meni, da pomeni pojem partnerstva več od poznanstva; pomeni prijateljstvo in obvezujoč odnos za obe strani. "Izjave očarljive avstrijske zunanje ministrice so lepe, avstrijsko javno mnenje pa je kar najbolj zadržano do širitve EU," je opozoril poljski gost, ki je v preteklosti služboval kot poljski veleposlanik na Dunaju in Avstrijo dobro pozna. "Če je nekdo tako zadržan in hoče biti partner, potem je znanec in ne partner," je prepričan Bartoszewski. Na junijsko srečanje na Dunaju, na katerega so vabljeni zunanji ministri vzhodno- in srednjeevropskih držav, bo zato šel prvi namestnik poljskega zunanjega ministra in bo, kot pravi minister, tudi z zanimanjem sodeloval. "Zdi se nam, da mora vodenje nečesa temeljiti na konsenzu vseh sodelujočih. Poljska avstrijski ponudbi ne bo rekla niti da niti ne. To je nekako tako kot med moškimi in ženskami," se je še pošalil Bartoszewski.Poljska nima nič proti, če želi Avstrija obnavljati zgodovinske tradicije izpred leta 1918, vendar pa je treba vnesti nove elemente. Ko je 14 držav EU uvedlo ukrepe proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov v vladi, je bila Poljska zadržana do diplomatske osamitve Dunaja. Kot država, ki je med drugo svetovno vojno veliko pretrpela, se Poljska boji nekaterih nejasnosti v interpretaciji izjav določenih avstrijskih politikov, je opozoril Bartoszewski.
Slovenija in Poljska želita istočasno v EU, sta poudarila zunanja ministra. Poljska želi koordinirati sodelovanje z drugimi kandidatkami. Zunanji ministri Slovenije, Poljske, Češke, Madžarske, Estonije in Cipra naj bi se tako 23. maja v Pragi posvetovali o skupnem stališču do vprašanja prostega pretoka delovne sile. Slovenija in Poljska si želita, da bi EU na junijskem vrhu v Goeteborgu opredelila natančno časovno izvedbo širitve in jasno povedala, v katerih rokih bo sama pripravljena na sprejem novih članic. V Nici je unija povedala, da bo pripravljena do leta 2002, izrazila pa je tudi upanje na sodelovanje novih članic pri volitvah v Evropski parlament leta 2004. Kar je povedala, je seveda zelo ohlapno, je dejal poljski zunanji minister. Varšava brez zadržkov podpira kandidaturo Slovenije za članstvo v zvezi NATO. "Avstrija noče biti članica zavezništva, a izkorišča poljsko članstvo. Z vstopom Slovenije v NATO bo imela Avstrija miren jug," je opozoril Bartoszewski. Po besedah poljskega zunanjega ministra gre za "svojevrstno perverznost", saj Avstrija ne podpira interesov kandidatk za članstvo v EU. Na kritike zveze NATO na račun treh novih članic Poljske, Češke in Madžarske Bartoszewski odgovarja, da imata tako NATO kot Poljska svoje izkušnje. Poljska je trdna zaveznica. Na Balkanu ima okoli tisoč vojakov v mirovnih silah SFOR in KFOR. Poljski vojaki so na meji Kosova z Makedonijo. Poljska se torej ne umika obveznostim, primanjkuje pa ji denarja za nakup novih letal. Poljski zunanji minister je imel danes na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani tudi predavanje na temo Poljske izkušnje v evroatlantskih povezavah in z evropsko integracijo. Na predavanju je povedal, da bo Poljska v naslednjih šestih letih za vojsko namenjala 1,95 odstotka BDP. Večkrat je poudaril politični pomen vstopa v zavezništvo. Za članstvo v EU ima Poljska veliko adutov. Omenil je veliko in hitro razvijajoče se tržišče in članstvo v zvezi NATO. Kot članica zavezništva je namreč postala bistven člen za zagotavljanje varnosti v Evropi, tako da lahko dejavno sodeluje tudi pri razvijanju skupne evropske zunanje in varnostne politike. V pogajanjih z EU je Poljska doslej zaprla 15 poglavij in po mnenju ministra nanjo ne bi smeli gledati kot na državo, ki zavira širitveni proces.Bartoszewski in Rupel sta poudarila tudi poseben pomen Poljske, ki bo po širitvi največja slovanska država v EU. Poljski minister se je zavzel, da bi sodelovanje med ljubljansko in varšavsko univerzo razširili še na sodelovanje s krakovsko Jagielonsko univerzo, na kateri so študirale izjemne osebnosti kot na primer Nikolaj Kopernik in Karol Wojtyla ter je imela v preteklosti velik pomen za sodelovanje med Slovani. Krakovska univerza je bila reprezentančna v srednjeevropskem prostoru in ustanovljena leta 1364 pred dunajsko univerzo.
Poljska je pomemben gospodarski partner Slovenije. Blagovna menjava med državama narašča, vendar je še precej neuravnotežena (znatni presežek na slovenski strani). Blagovna menjava je lani obsegala 364 milijonov ameriških dolarjev, od tega je vrednost slovenskega izvoza znašala 226,5 milijona dolarjev, medtem ko je bila vrednost uvoza 137,5 milijona dolarjev. Slovenija je imela lani presežek v višini 89 milijonov dolarjev. V primerjavi z letom 1999 se je izvoz povečal za 19 odstotkov, uvoz pa za 24 odstotkov. Poljska je na drugem mestu (za Hrvaško) po neposrednih naložbah Slovenije v tujini. Največje so investicije farmacevtske industrije, predvsem Krke in Leka.