Ne spravite jih na kolena

V imenu države

Na vse parlamentarne skupine smo naslovili vprašanja, kako razumejo nastalo situacijo, kaj prepoznajo kot optimalno rešitev in kaj bodo ukrenili, da bi se to doseglo. Iz NSi odgovora v roku nismo prejeli, iz SDS pa so nam sporočili, da imajo o konkretnem primeru premalo informacij za komentar.

V opozicijski Združeni levici pravijo, da je ravnanje DUTB nesprejemljivo, saj »upošteva samo svoj ozki interes – čimprejšnjo prodajo poslopja in največji kratkoročni dohodek – ne pa tudi interesa prebivalcev«. Dodajajo, da je ironija, da brez proizvodnje, ki so jo rešili delavci, nepremičnina ne bi bila vredna skoraj nič. Kot rešitev vidijo možnost neprofitnega najema objekta, ki bi po njihovi oceni »moral biti na razpolago vsem ogroženim podjetjem, ki jih rešujejo delavci, skupaj z drugimi ukrepi od poroštev in namenskih finančnih sredstev do pravno-ekonomske pomoči«. Ugotavljajo pa, da razen podpore njihovega članstva M-Tomu in dajanja pobud ministrstvoma za finance ter gospodarski razvoj in tehnologijo, ter sekretarju Metodu Dragonji, trenutno kaj dosti več ne morejo narediti.

Podobno opozarjajo na omejitve poslanskih skupin in državnega zbora v opozicijski ZaAB, kjer poudarjajo izjemno zgodbo o uspehu in lokalni pomen podjetja M-Tom. »Mirnska dolina je gospodarsko izjemno podhranjena, zato je pomembno, da podjetje ostane. Posebej velja tudi poudariti, da gre za dejavnost, povezano z lesnopredelovalno industrijo.« Na vlado, ki je edina, ki ima vpliv in nadzor nad delom DUTB, bodo v prihodnjih dneh naslovili pobudo, da DUTB v primeru zdravih podjetij in perspektivnih gospodarskih projektov te pobude podpre in skupaj s podjetji najde rešitve. »Zakon o ukrepih za stabilnost bank je jasen in DUTB daje tudi zakonito možnost za kreditiranje. Glede na okoliščine bi v DUTB morali premisliti o tej možnosti.« Dodajajo, da bi bilo treba tudi dopolniti smernice za delovanje DUTB. Te so bile sprejete še v času prejšnje vlade. »Prodaja in njen izkupiček v takšnih primerih ne bi smela biti absolutna prioriteta, prednost bi morala imeti obstoj delovnih mest in razvoj podjetij,« menijo v ZaAB.

V poslanski skupini SD pravijo, da je »nedopustno, da se podjetje M-Tom zaradi ozkogledega kratkoročnega interesa DUTB spravi na kolena«. Od ministrstva za finance ter vlade kot stoodstotne lastnice družbe pričakujejo, da bodo od DUTB zahtevali pojasnila. »DUTB je treba postaviti okvir širših gospodarskih, družbenih in socialnih interesov. To, da postaja delovanje DUTB del problema in ne rešitve, terja takojšnje ukrepanje.« Obljubljajo, da bo stranka primer izpostavila na koaliciji, in pričakujejo, da bo vlada »pri tej in podobnih zadevah nemudoma ukrepala« in DUTB »postavila jasna določila, da se v tovrstnih situacijah primere prodaj obravnava v prid varovanja delovnih mest in razvoja gospodarske dejavnosti«.

V DeSUS pravijo, da jih usoda prvega uspešnega delavskega odkupa podjetja v stečaju izredno skrbi. Njihov državni sekretar v kabinetu premierja Tadej Slapnik je v torek tudi obiskal M-Tom. Opozarjajo, da je informativna cena, ki jo je določil DUTB (624.000 evrov plus DDV) »po oceni sodnega cenilca (okoli 380.000 evrov) še vedno previsoka«. Tudi njih navdaja resna bojazen, »da bi prostore kupil nekdo tretji in s tem preprečil nadaljnje delovanje podjetja, saj DUTB zasleduje optimizacijo izklicne cene nepremičnine«. Želeli bi, da se M-Tomu zagotovijo dostopni krediti, prizna predkupna pravica, izklicna cena pa uskladi s ceno sodnega cenilca.

V poslanski skupini SMC so zaskrbljeni. Podobno kot v DeSUS poudarjajo, da bi se M-Tomu morala »priznati predkupna pravica in upoštevati vložena sredstva v vzdrževanje«, a dodajo, da »če pride do prodaje, je DUTB dolžna nepremičnino prodati najugodnejšemu ponudniku, ker je z državnim premoženjem zavezana ravnati kot dober gospodar«. Zato se bodo zavzemali, da bi podjetje lahko pridobilo posojilo za plačilo kupnine.

Zanimivo je, da Boris Tuma, vodja upravljanja nepremičnin pri DUTB, zagotavlja, da jim je že sedaj omogočeno upoštevati tudi širši gospodarski razmislek. A takoj nato z nasmehom doda, da pa jih seveda vodi finančna optimizacija terjatev in premoženja, s katerim razpolagajo. Odločali bodo v mejah ponudb, ki jih bodo prejeli, in predkupne pravice M-Tom trenutno nima. Od kod, kako naj jo priznamo, je resnično vprašanje. A hkrati predkupna pravica ni ne nemogoč ne nedovoljen člen, ki se ga lahko zapiše v novo ali dopolnjeno pogodbo o najemu, ki jo DUTB že ima z M-Tomom. Ker je v najemu trenutno le dobra petina celotnega objekta, pravi Boris Tuma, so bili kot dober gospodarstvenik dolžni objaviti javni razpis za zbiranje ponudb bodisi za najem bodisi prodajo. Splošni pogoji, objavljeni na portalu, dajejo DUTB absolutno pravico, da lahko kadarkoli spremeni potek prodaje, ga podaljša ali zavrne vse prispele ponudbe. Kdaj, zakaj in kakšna bo sprejeta odločitev, je tako popolnoma negotovo. Bo pa moral končno odločitev potrditi kreditni odbor izvršnih direktorjev in upravni odbor DUTB. V njem sedijo trije na razpisu izbrani izvršni direktorji in štirje neizvršni, imenovani s strani vlade, trije po predlogu ministrstva za finance in eden po predlogu ministrstva za gospodarstvo.

Z vlade in ministrstva za finance na vprašanja nismo prejeli odgovorov. Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so sporočili, da primer poznajo le iz medijev in ne vedo, ali je M-Tom neposredno iskal rešitve z DUTB, pri čemer vidijo možnost dolgoročnega odkupa poslovnih prostorov. Hkrati so nanizali opcije, ki jih imajo podjetja za pridobitev ugodnih kreditov pri SID banki ali prek Slovenskega podjetniškega sklada.

Na primer M-Toma je oktobra opozoril tudi državni svet, ko je podal mnenje k poročilu DUTB za leto 2013. A odgovora o načrtih glede M-Toma iz DUTB niso prejeli, so razložili.

Recept, ki lahko pomaga mnogim

Glas Damjana Burgerja, delavca, solastnika in direktorja M-Toma, je na trenutke nejeveren in obupan. Boji se, da je zanje že prepozno. A takoj nato zavzame borbeno držo, ki je tipična za tim delavcev v M-Tomu. »Ne bomo se predali. Imamo vse več naročil, dela je veliko, tudi idej, kje so možnosti, da proizvodnjo nadgradimo in razširimo. To bi pomenilo več zaposlenih, večjo prodajo in na koncu bi tudi država lahko pobrala več davkov,« našteva. »Razumemo pa, da gre DUTB za maksimalen izplen. Na to nismo pripravljeni pristati. Že na samem začetku naše poti smo se odločili, da na prvo mesto postavimo delavce in kakovost izdelkov. Ne bomo dovolili, da nas prisilijo v konkurenčni boj na nož.«

Razlaga, da ne prosijo ne za nižjo ceno ne za pomoč. Želijo si le možnosti dolgoročnega najema ali odplačevanja v obdobju nekaj let, pod tržnimi pogoji, z obrestmi, ki jih določi država, a na način, ki si ga lahko privoščijo. Svojo ponudbo DUTB bodo oddali. »A informativna cena je za nas previsoka. Dejstvo je, da toliko denarja trenutno nimamo. Kredite, ki smo jih imeli, smo ravno odplačali, vsi delavci smo veliko tvegali, in skupaj smo se odločili, da še enkrat v tak riziko ne gremo.«

Prepričan je, da bi lahko bil njihov primer vzorčni za mnoge zgodbe, ko so delavci izgubili službe, prostori in stroji pa samevajo in propadajo. »Rešitev proizvodnje prek dolgoročnega odplačevanja bi lahko bila recept za podjetja, ki so morala v stečaj zaradi slabega upravljanja, a bi bili delavci v njih še naprej pripravljeni delati. Treba bi bilo izluščiti podjetja, ki imajo potencial, ter delavcem, ki so tam delali in imajo potrebna znanja, omogočiti rešitev, ki jih ne bi dodatno onemogočala, ampak bi jih pri delu podprla. To bi ljudem povrnilo motivacijo in upanje.« Start-upi, pravi Damjan Burger, o katerih se toliko govori, lahko nastanejo tudi, kjer so nekoč že bile uspešne industrijske zgodbe in še živijo znanja. »Za nov začetek ne potrebujemo velikih novosti in ne vem česa. Začnemo lahko iz tega, kar je, če bi nam le dovolili, da to uporabimo. Ves ta potencial zdaj le ždi, neizkoriščen. In država ima možnost, da to omogoči. Ljudem bi vrnili motivacijo; delovni so, predani in zagnani. Sploh tisti, ki smo izkusili, kaj pomeni izgubiti delo, in kako se ti s tem podre svet.«