"Namesto vsebine se letos poudarja pomen komunikacije," pojasnjuje Duška Mervar, starejša svetovalka za področje vsebin in uporabniške izkušnje v agenciji Renderspace, "socialna omrežja pa temeljijo ravno na dvosmerni komunikaciji med uporabniki, kjer je manj poudarka na kvaliteti informacij in več na njihovi izmenjavi."

Spletna socialna omrežja tako s pridom uporabljajo tako tuji kot tudi nekateri slovenski politiki, najbolj znan primer pa je aktualni predsednik države Danilo Türk, ki je med lansko predvolilno kampanjo edini med vsemi kandidati skrbel tudi za svojo podobo na mreži Facebook. Za zdaj ima blizu dva tisoč prijateljev, med slovenskimi politiki pa na Facebooku lahko najdemo še Katarino Kresal. "Na Facebooku je zaslediti tudi Alojza Soka, Alojza Peterleta in Jožefa Jerovška," našteva odgovorna urednica portala E-demokracija.si Barbara Kvas, "vendar je treba opozoriti, da so te tri identitete ukradene in namenjene smešenju lastnikov imen."

Pomanjkanje prisotnosti javnosti v socialnih omrežjih Kvasova povezuje z neizobraženostjo. "Trenutno se uporabniki še ne zavedajo vseh možnosti uporabe, ki jih ponujajo spletna socialna omrežja," pojasnjuje Kvasova, ki ocenjuje, da "je na socialna omrežja ta čas treba gledati z zadržanostjo, saj se zaradi njihove trenutne hiperuporabe izgubljata namen in pomen."

V socialna omrežja je ta čas vključenih več sto milijonov uporabnikov, saj ima samo socialno omrežje MySpace po svetu več kot sto deset milijonov uporabnikov, medtem ko se lahko drugo največje omrežje Facebook pohvali z več kot sto milijoni uporabnikov.

Tudi v Sloveniji se socialna omrežja širijo z veliko hitrostjo, po podatkih raziskave Valicona za naročnika Httpool pa je tri četrtine uporabnikov mlajših od trideset let. Najpogosteje uporabljena storitev med uporabniki spletnih socialnih omrežij je pošiljanje sporočil, sledi urejanje lastnega predstavitvenega profila, na tretjem mestu pa sta spoznavanje in ohranjanje prijateljstev.

"Spletne socialne mreže funkcionirajo znotraj univerzalnega modela," pojasnjuje Andrej Nabergoj, direktor podjetja Noovo, ki skuša poenostaviti uporabo socialnih spletnih storitev, "med posameznimi mrežami pa obstajajo velike razlike. Facebook in MySpace se konkretno razlikujeta, saj prvi daje več poudarka izražanju osebnosti, medtem se Facebook osredotoča bolj na povezave zaprtih skupin."

Oglasi v socialnih omrežjih so v Sloveniji za zdaj še redkost. Davor Strehar, direktor podjetja Tobonet, ki se ukvarja s kontekstualnim oglaševanjem, meni, da se podjetja težko odločajo za novost na trgu. "Znano je, da so na večjih svetovnih socialnih omrežjih prisotni tudi slovenski uporabniki, in ker te storitve omogočajo dobro segmentirano oglaševanje, je to lahko dober način za dostop do teh uporabnikov," ocenjuje Strehar. "Nekaj slovenskih oglaševalcev sem na Facebooku že opazil, kar pomeni, da interes nedvomno obstaja. Je pa oglaševanje v teh medijih še zelo omejeno, kar pripisujem predvsem nepoznavanju vseh možnosti spletnega oglaševanja."

Noovo naj bi socialna omrežja prestavil na naslednjo stopnjo, saj naj bi uporabnikom olajšal odkrivanje najbolj relevantnih vsebin. "Prihodnost je po mojem mnenju v deljenju kvalitetnih vsebin, ki ti jih v sodelovanju z uporabniki ponuja program," pojasnjuje Nabergoj, ki napoveduje, da se bo v prihodnosti ta povezovalni nagon med uporabniki še bolj razširil. "Povezovanje bo prešlo meje posamezne socialne mreže," meni, "in sklepanje prijateljstev na spletu bo postalo bolj podobno sklepanju prijateljstev v klasičnem življenju."