Če zanemarimo vprašanje cene, ko se je izhodiščna cena 20 milijonov ameriških dolarjev, za katero Rosobronoeksport prodaja plovila, povzpela na 36 milijonov ameriških dolarjev, k čemur je treba prišteti še 9 milijonov za strelivo, usposabljanje in sistem upravljanja ognja, kar skupaj nanese 45 milijonov ameriških dolarjev, ostaja ključno vprašanje, ali SV kot prvenstveno kopenska vojska sploh potrebuje takšno plovilo. Vprašanje je glede na neprepričljivo uradno argumentacijo nakupa še kako umestno. Obstaja namreč bojazen, da bo Triglav doletela usoda Ankarana, ki je več v pristanišču kot na morju. Javno je bila našteta vrsta nalog, zaradi katerih se sprašujem, ali jih bo eno samo plovilo sploh tehnično sposobno opravljati. V grobem jih lahko razdelimo na vojaške in civilne.

Med vojaškimi nalogami naj bi plovilom zagotovili neprekinjen operativni nadzor nad slovenskim morjem. Sam menim, da bi lahko glede na obseg slovenskega morja to učinkoviteje dosegli s sodobnim večnamenskim pomorskim radarjem, primerno oboroženimi večnamenskimi helikopterji in v skrajnem primeru s sodobnimi mobilnimi raketnimi sistemi. Druga vojaška naloga je podpora vojaškim potapljačem, pri čemer ni jasno, kako in predvsem kje bodo ti potapljači delovali. Za delovanje v svetovnih morjih je Triglav premajhen, za delovanje v slovenskem morju pa bi zadostovala manjša in cenejša ladja, medtem ko bi bilo sodelovanje v mednarodnih operacijah iz čisto tehničnih in logističnih razlogov na meji možnega. Če je SV želela izkoristiti sicer odlične vojaške potapljače, potem bi bil smotrnejši nakup mobilne hiperbarične komore in druge potrebne opreme ter transportnega letala, ki bi zagotavljal njihovo mobilnost. Da ne govorimo o primernosti transportnega letala za potrebe transporta vojakov na območja mednarodnih operacij. A menda Rusija, po izjavah slovenskih predstavnikov, nima za slovenske potrebe primernega letala. Glede na dejstvo, da ima Rusija največje zračno-desantne enote na svetu, ki so življenjsko odvisne od transportnih letal različnih vrst, je to dokaj smela izjava. Da ne govorim o letalskem salonu v Farnboroughu, kjer so bila predstavljena različna ruska transportna letala.

Poleg vojaških naj bi Triglav opravljal tudi več civilnih nalog, med katerimi je piarovski hit sodelovanje pri reševanju in zaščiti na morju ob visokih valovih ter podpora ekološki zaščiti morja. Če teza o reševanju na morju še do neke mere drži, čeprav bi lahko podobne naloge opravljal tudi primerno opremljen vlačilec ali pa helikopter SV, je teza o sodelovanju pri ekološki zaščiti morja, vsaj v luči lanskoletnega oblikovanja flotilje specializiranih čistilnih plovil za potrebe Luke Koper, dokaj nenavadna. Da bi tovrstne naloge opravljal Triglav v visokih valovih, je nesmisel, saj je iz izkušenj takšna dejavnost v takih okoliščinah povsem nesmiselna. No, pred dnevi je bila dodana še podpora pedagoški dejavnosti slovenskega srednješolskega in visokošolskega izobraževanja. In slednja je od vseh naštetih nalog po moji skromni oceni še najbolj realistična.

Mnogo bolj zanimivi so politični argumenti, med katerimi izstopa izjava bivšega ministra za obrambo: za ladjo naj bi se odločil zato, ker je Slovenija pomorska država in takšno plovilo potrebuje. Sam menim, da ne bomo zaradi nove vojaške ladje nič bolj pomorska država, kot bi bili brez nje, saj bi bolj kot Triglav k pomorskemu statusu države prispeval racionalen in smiseln razvoj Luke Koper in potrebne infrastrukture ter siceršnjih pomorskih potencialov države. Je pa izjava dokaz, kako oportunistično se slovenska politika vede ob vprašanjih obrambne politike. Pri svojih odločitvah namreč namesto iz obrambnih potreb države izhaja iz populistične všečnosti, kot je pomorski status države.

Podlaga za nakup so tudi še veljavni razvojni dokumenti SV, ki predvidevajo nakup vojaške ladje. Ampak hkrati predvidevajo tudi mnoge druge prioritete. Javnosti so gotovo znane tegobe slovenskih vojakov s transportom na mednarodne operacije in z njih. Te bi rešilo že omenjeno srednjeveliko transportno letalo, sicer tudi ena izmed razvojnih prioritet SV. Tega Mors iz že navedenih razlogov ni izvedel v okviru klirinškega dolga. Potem so tu izkušnje Afganistana, kjer SV prevzema izvajanje nalog urjenja enot afganistanske vojske, ki pred sodobne vojske postavljajo nove izzive in nabavne prioritete. Tako se je kot nuja izkazala potreba po protiminsko in protizasedno zaščitenimi vozili MRAP. SV teh vozil nima, saj niti svarun (Patria) niti znani hummerji ne sodijo v to kategorijo vozil. Podobno velja za bojne helikopterje, ki so postali nepogrešljiva zmogljivost podpore sil na tleh. Naj kot primer navedem češke oborožene sile, ki uspešno uporabljajo preizkušene ruske bojne helikopterje, nabavljene prek poravnave klirinškega dolga. Če k temu dodamo še možnost, da zaradi krize SV krči zmogljivosti in ukinja nekatere rodove, potem je na dlani, da ima ta vojska pomembnejše razvojne prioritete, ki bi jih lahko uresničila s poplačilom ruskega klirinškega dolga, kot je nakup vojaške ladje. Sam menim, da bi imeli pripadniki SV mnogo konkretnejše koristi od ruskega transportnega letala, bojnih helikopterjev ali vozil MRAP, kot pa jih bo imel slovenski pomorski status zaradi nakupa Triglava.