Radikalno nezaupanje

Ali Žerdin (Foto: Matej Povše)

Hkrati pa sta si minister Aleš Zalar in generalna državna tožilka Barbara Brezigar sredi tedna izmenjala serijo hudih obtožb. Tisto, kar je bilo zapisano na papir, je bilo do neke mere simetrično. Aleš Zalar je v pismu, ki ga je naslovil na predsednika vlade, zapisal: "Obveščam vas, da sem prejel informacijo o protiustavnem in nezakonitem ravnanju Barbare Brezigar, generalne državne tožilke Republike Slovenije." Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je predsedniku vlade odgovorila s pismom, v katerem Pahorja opozarja "na neustavno in protizakonito ravnanje ministra". Predsednik vlade torej zaupa obema, generalni državni tožilki in ministru, ta dva pa izražata radikalno nezaupanje drug do drugega, trdeč, da bodisi eden bodisi drugi ravna neustavno in nezakonito. Zato ne preseneča, da je informacija o dogajanju v tožilski organizaciji, ki je bila na dnevni red seje vlade uvrščena tik pred zdajci, že na seji vlade sprožila burno razpravo. Stanje na tožilstvu pa naj bi bilo po napovedih uvrščeno tudi na sestanek koalicijskega vrha.

Indici o skrajno napetih odnosih med ministrstvom za pravosodje, policijo in generalno državno tožilko, so starejšega datuma. Borut Pahor je 2. februarja, le nekaj ur pred dogodkom na Oražnovi ulici, ko so bulmastifi ubili lastnika, javno spregovoril o telefonskem pogovoru, ki ga je imel z Barbaro Brezigar. Devetega marca dopoldne, torej na dan, ko je policija aretirala Srečka Prijatelja, pa je predsednik vlade generalno državno tožilko sprejel na pogovor, ki je trajal uro in pol. Časovno sovpadanje pogovorov predsednika vlade in generalne državne tožilke z drugimi odmevnimi dogodki je naključno. Kaže pa na del širšega konteksta.

Ta širši kontekst pa je skrb zbujajoč. Če zaupanja med policijo in tožilstvom ni, težko pričakujemo, da bi lahko tožilstvo korektno usmerjalo policijske preiskave. Zdi se, da sodelovanje na nižjih ravneh z odnosi med vrhovi tožilstva, policije in pravosodnega ministrstva ni obremenjeno. Sodelovanje ob zadevi "Prijatelj", ki jo je usmerjalo koprsko tožilstvo, naj bi bilo brezhibno. Vsaj enkrat v zgodovini, v obdobju, ko je tožilstvo vodila Zdenka Cerar, policijo pa Marko Pogorevc, se je zdelo, da so brezhibni tudi odnosi med vrhom tožilske organizacije in vrhom policije. Za Zdenko Cerar in Marka Pogorevca bi težko trdili, da sta pripadala istemu političnemu taboru, a sta kljub temu pripravila podrobne protokole sodelovanja med policijo in tožilstvom. Hkrati pa sta veliko energije namenjala izgrajevanju medsebojnega zaupanja in tudi ustvarjanju videza o brezhibnem sodelovanju.

V tem trenutku si ne moremo predstavljati, da bi generalna državna tožilka Barbara Brezigar na tiskovni konferenci skupaj s šefom policije Jankom Gorškom javnosti poročala o usklajeni akciji, kar sta redno počela Zdenka Cerar in Marko Pogorevc.

Sedanji odnosi med Gorškom in Barbaro Brezigar so namreč obremenjeni z domnevo, da je Brezigarjeva zahtevala uvedbo postopka proti Goršku. "Trditev ministra, da sem kot generalna državna tožilka od policistov in tožilcev zahtevala, da izpeljejo postopek zoper generalnega direktorja policije Janka Gorška, je laž," je sicer zapisala Barbara Brezigar v pismu, ki ga je poslala predsedniku vlade. Ob tem, ko Zalarju očita laž, pa je zanimivo, da minister za pravosodje niti v javno dostopnih dokumentih niti v javno dostopnih izjavah ni nikdar trdil, da bi Barbara Brezigar zahtevala, da je treba proti Janku Goršku "izpeljati" postopek. Od kod torej Barbari Brezigar podatek o Zalarjevi "laži"?