Čudaške izjave, čudna dejanja: Minister za finance, ki ga je pod lupo vzela protikorupcijska komisija

Dejanja ljudi s politično močjo v javni sferi niso dejanja Franca, Francija, Franceta, docenta ali planinca. Ljudje s politično močjo, zlasti ministri, nimajo dveh, treh ali več identitet. (Foto: Jaka Adamič)

Vendar spektakularne izjave, ki prepogosto niso konsistentne s siceršnjo vladno politiko, niso povod za ta zapis. Križanič se je v centru pozornosti znašel tudi zato, ker je komisija za preprečevanje korupcije v začetku tedna v eni od njegovih potez razbrala dejanje, ki ustreza definiciji korupcije. Huda ugotovitev.

Bajtov študent

Kdo je torej mož, ki nas iz meseca v mesec razveseljuje z mislimi, zaradi katerih v političnih krogih in javnosti nastaja vihar, in človek, čigar dejanje je Kosova protikorupcijska komisija izpostavila kot skrajno problematično? Danes je Križanič minister za finance, šef vladnega resorja, ki ima v opisu del in nalog boj s finančno krizo. Finančno ministrstvo je že po definiciji eden najvplivnejših resorjev. S krizo se je ta vpliv še povečal. Hkrati pa so na dnevnem redu finančnega ministrstva vprašanja o prodaji bank, preoblikovanju Kada...

Rojen je leta 1954. Čeprav ga navadno predstavljamo kot ekonomista, velja pojasniti, da je diplomant ljubljanske pravne fakultete. Torej je po osnovni izobrazbi pravnik. Bil je eden vzornejših študentov legendarnega akademika Aleksandra Bajta, profesorja politične ekonomije na ljubljanski pravni fakulteti ter ustanovitelja in dolgoletnega predstojnika Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti. Aleksander Bajt ga je po diplomi, v kateri se je ukvarjal z uvozno odvisnostjo jugoslovanske industrije, povabil na inštitut. Kot človek širokih obzorij je dr. Bajt svoje raziskovalce vzpodbujal, naj študija ne nadaljujejo v Ljubljani, pač pa kje drugje. Podiplomski študij na univerzi, na kateri si diplomiral, je preveč domačijski, je ocenjeval ugledni akademik. Križanič je magistriral in potem leta 1997 doktoriral na ekonomski fakulteti v Zagrebu. Teza? Analiza Leontijevega paradoksa v slovenskem gospodarstvu. In kaj je Leontijev paradoks? Poenostavimo: nosi ime po Vasiliju Leontijevu, ameriškem profesorju ruskega porekla. Leontijev se je na seznam nobelovcev vpisal leta 1973, ker je odkril, da Ricardov model splošnega ravnovesja v mednarodni trgovini ne velja vedno. Paradoks, ki ga je zaznal Leontijev, je v tem, da ZDA kot kapitalsko najmočnejša država izvaža produkte, ki so delovno intenzivni, čeprav bi moralo biti po tedaj veljavni teoretičnih modelih ravno obratno.

Leto 1997 v Križaničevi karieri predstavlja dvojno prelomnico. Tistega leta ni le doktoriral, pač pa je vsaj z eno nogo resno zakorakal v politiko. V začetku leta ga je namreč dr. Janez Drnovšek postavil v ekipo kandidatov za ministrsko funkcijo, Križanič pa naj bi prevzel resor za ekonomske odnose. Vendar Drnovškova ekipa med parlamentarnim glasovanjem ni dobila zadostne podpore. Na novem seznamu Križaniča ni bilo več.

Istega leta je Križanič postal tudi član predsedstva Združene liste socialnih demokratov, kakor se je tedaj imenovala današnja SD. Dodati velja, da bi za Križaniča težko trdili, da je tipičen socialni demokrat. Za silo bi ga lahko opredelili tudi kot krščanskega socialista. Kar pa ne pomeni, da ni vpliven član SD.

Mimogrede, leta 1997, ko je Križanič z eno nogo vstopil v politiko, je Borut Pahor prevzel vodenje stranke.

Direktor, nadzornik

Če bi trdili, da je bil Križanič do leta 2008, ko je vstopil v vlado, zgolj raziskovalec z ljubiteljskimi političnimi ambicijami, bi zgrešili. Križanič je leta 2001 prevzel vodenje Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti (EIPF). Ob imenu inštituta, ki ga je vodil dr. Križanič, moramo opozoriti, da je EIPF podjetje v zasebni lasti, katerega solastnik je tudi Križanič, in ne organizacijska enota Pravne fakultete. Res pa je, da se EIPF tudi danes - tako kot pred desetletji, ko ga je vodil Aleksander Bajt - ukvarja zlasti z analizami makroekonomskih parametrov.

Ob vodenju inštituta je Križanič v prejšnjem desetletju sedel še v lepem številu nadzornih svetov. Leta 2000 ga je vlada postavila v nadzorni svet Elesa. V času vlade Janeza Janše je Križanič sedel v nadzornem svetu državnega Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Torej je praktično celo desetletje iz neposredne bližine spremljal situacijo v slovenski energetiki. Natančneje: celo desetletje je bil pomemben igralec na slovenski energetski sceni. EIPF je v času, ko je Križanič sedel v nadzornem svetu HSE, izdelal številne študije o razvoju slovenske energetike.

Sredi prejšnjega desetletja je Križanič sedel še v nadzornih svetih Gorenjskega tiska, vrhniškega IUV in Eti Izlake. Tudi ta funkcija ni nepomembna. Kot nadzornik je sedel za mizo skupaj s predsednikom uprave NLB Marjanom Kramarjem in predsednikom uprave Gorenja Franjem Bobincem. Če nič drugega, je bil v neposrednem stiku s pomembnimi eminencami slovenske gospodarske scene. Pretiravali bi, če bi trdili, da je bil v samem centru omrežja slovenske ekonomske elite. Ni pa bil daleč od centra.

Še to: v času Janševe vlade je bil Križanič član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj.

Gregorčičeva, imamo problem

Ko je dr. Križanič prevzemal vodenje finančnega ministrstva, je najprej presenetil z izjavo. Na predstavitvi v parlamentu je napovedal, da bo do konca njegovega mandata minimalna bruto plača znašala 1000 evrov. V času recesije je vzbujanje neupravičenih pričakovanj politično netaktno.

Zelo hitro pa je presenetil tudi z dejanjem. Za svetovalca je na ministrstvo pripeljal Draga Isajloviča, človeka, ki se je po letu 1990 ukvarjal z nepremičninskimi posli, v zgodovino pa se je vpisal leta 1988 kot človek, ki je sodeloval pri aretaciji Janeza Janše. Četudi ni bilo povsem jasno, kakšne so Isajlovičeve strokovne kvalifikacije za opravljanje svetovalskih poslov na finančnem ministrstvu, je mož hitro dobil status sive eminence finančnega ministrstva. Imel naj bi - tako je minister povedal v intervjuju za Finance - status človeka, ki rešuje težave.

Ko je Pahor izvedel, da je Križanič na finančno ministrstvo pripeljal Isajloviča, je bil predsednik vlade zelo slabe volje. Pahorjeva slaba volja ni preprečila Isajlovičevega angažmaja, kar kaže, da Križaniču Pahorja ni treba ubogati. Vendar je v zadnjem tednu Križanič Pahorju povzročil nov problem. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč v eni od njegovih potez razbrala elemente, ki ustrezajo definiciji korupcije. Telefoniral je namreč dekanu ljubljanske ekonomske fakultete dr. Dušanu Mramorju in se pritožil zaradi sestave komisije, ki naj bi ocenila doktorsko nalogo visoke uradnice ministrstva za finance mag. Katje Božič. Križanič je negodoval zaradi dejstva, da je bil v komisijo imenovan tudi dr. Jože P. Damijan, ki naj bi bil s Katjo Božič v sporu še iz časov, ko je krajši čas služboval kot minister za razvoj. Dr. Mramor je z dejstvom, da je minister interveniral, seznanil ustrezne fakultetne organe, z ostrim stališčem pa je reagirala tudi komisija za preprečevanje korupcije.

Križanič je ob odločitvi protikorupcijske komisije zatrdil, da dekana ekonomske fakultete ni klical kot javni funkcionar, pač pa kot stanovski kolega.

Vendar ima Križaničev zagovor šibko točko. V trenutku, ko nekdo postane minister, je vse, kar naredi v javni sferi, dejanje ministra. Dejanja ljudi s politično močjo v javni sferi niso dejanja Franca, Francija, Franceta, docenta ali planinca. Ljudje s politično močjo, zlasti ministri, nimajo dveh, treh ali več identitet. Vsaj 14 ur na dan so ministri. Podatek, da je dr. Križanič tudi docent na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ne spremeni dejstva, da je minister, minister in še enkrat minister. In od ministra, ki upravlja javne finance, so posredno ali neposredno odvisne tudi fakultete.

Ko se je v političnih kuloarjih pojavilo vprašanje, ali bo Pahor zaradi stališča Kosove komisije zamenjal Križaniča, je luciden opazovalec politično-ekonomske scene odgovoril z na videz šaljivim obratom: Kaj pa, če bo Križanič zamenjal Pahorja?