Njim namenjeno oglaševanje posebej obravnava na primer zakon o varstvu potrošnikov, še obsežneje pa Slovenski oglaševalski kodeks, ki dopolnjuje zakonodajno regulativo oglaševanja. Oktobra letos je začel veljati posodobljen in razširjen oglaševalski kodeks, katerega najobsežnejši člen je namenjen vsem oblikam tržnega komuniciranja, namenjenega osebam, mlajšim od 16 let.

Na kakšen način novi oglaševalski kodeks regulira tržno komuniciranje, namenjeno otrokom in mladostnikom?

Poseben člen, ki ureja to področje, ne določa le, kateri izdelki se smejo tržiti v medijih, namenjenih otrokom in mladostnikom, temveč tudi, v kakšnih kontekstih lahko nastopajo otroci v oglasnih vsebinah in kakšne oglasne vsebine so dovoljene. Tako na primer v oglasih ni dovoljeno otrok neposredno pozivati k nakupu, k zbiranju igrač, sličic, prav tako ni dovoljeno v oglasih ustvarjati take podobe, da bi otroci verjeli, da bodo zaradi posedovanja oglaševanega izdelka bolj priljubljeni ali pa da bodo z nakupom oglaševanega izdelka izražali večjo samostojnost, odraslost ipd.

Kako pa je s spoštovanjem določil v praksi?

Pred leti je moral biti na primer umaknjen oglas za eno izmed slovenskih mladinskih revij, ker je nagovarjal mladostnike, da jih bo družba izločila, če je ne bodo kupili. Takih primerov, ko so morali oglaševalci umakniti ali popraviti vsebine zaradi njihove neprimernosti, je več. Slovenska oglaševalska zbornica poroča o porastu pritožb zaradi neprimernosti posameznih oglasov glede na določila Slovenskega oglaševalskega kodeksa. To je spodbudno in govori o bolj kritičnem odnosu ljudi do oglasnih vsebin. Kljub temu menim, da je področje oglaševanja, namenjenega otrokom, treba strogo regulirati.

Občasno se v medijih pojavi novica, da je katera od igrač zdravju škodljiva. Je to področje kakorkoli zakonsko urejeno?

Seveda je urejeno. V prodaji ne smejo biti izdelki, ki ogrožajo zdravje otrok. Za nadzorovanje teh pravil je pri nas na primer zadolžen Zdravstveni inšpektorat RS. Za redno obveščanje o problematičnih in nevarnih izdelkih na trgu skrbi tudi Zveza potrošnikov Slovenije; poleg testov, ki jih opravlja, potrošnike obvešča tudi o izdelkih, za katere so različni nadzorni organi drugih držav, na primer Ameriška komisija za varnost izdelkov široke potrošnje ali pa Rapex, evropski sistem hitrega obveščanja o nevarnih izdelkih, ugotovili, da so problematični in jih je treba zato umakniti s trga.

Z vprašanjem škodljivosti za zdravje je tesno povezano tudi oglaševanje nezdrave hrane in pijače. Najbolj intenzivno se namreč oglašuje prav tako imenovana junk food - od bombonov in čipsov do gaziranih pijač...

Eden izmed problemov regulacije trženja nezdrave hrane je, da Evropska unija nima poenotene definicije "nezdrave" hrane. Načeloma govorimo o hrani, ki je bogata z maščobami, zlasti nasičenimi maščobami, sladkorjem ali soljo, ter revna z minerali, vitamini, vlakninami ipd.

Britanski raziskovalec Hastings je s kolegi naredil pregled raziskav o vplivu trženja na otroke in mladostnike in ugotovil, da brez dvoma sporočila o določeni hrani vplivajo na njeno potrošnjo. Če tržimo slabo hrano, bomo povečali uživanje le-te, če tržimo dobro hrano, na primer sadje in zelenjavo, bomo povečali vnos zdravju koristne hrane. Njihove ugotovitve kažejo, da tržno komuniciranje spodbuja ne le povpraševanje po določeni tržni znamki, pač pa tudi po vrsti izdelka. Ugotavljajo tudi, da otroci, ki so bolj izpostavljeni oglaševanju, pogosteje izbirajo oglaševane prehrambne izdelke, pogosteje želijo tudi vplivati na nakupe staršev. In kot ste ugotovili že sami, najintenzivneje se tržijo tisti prehrambni izdelki, ki so za zdravje manj primerni.