Modre lučke ne bi bile potrebne, če na naših cestah ne bi bilo zastojev. Zakaj jih je toliko? Se ceste morajo obnavljati tako pogosto, ker so slabo narejene, morda način obnove ni prilagojen sodobnim prometnim tokovom ali pa smo vozniki razvajeni?

Najlepši opis zastojev je, da smo kot vozniki avtomobilov hkrati žrtve in povzročitelji. Zakaj zastoji? Najprej moramo vedeti, da se z njimi soočajo vsepovsod po svetu. Če na primer potuješ z enega konca desetmilijonske Džakarte na drugi konec, moraš sredi mesta najeti sobo, da lahko prespiš. Tudi v Parizu smo danes (v sredo, op. a.) za deset kilometrov potrebovali dve uri in petnajst minut. Zastoji so torej svetovni problem in nihče nima čarobne paličice, s katero bi ga lahko odpravil. Prizadevam pa si, da bi ga pri nas vsaj olajšali.

Kako?

Moja prva zahteva je bila transparentnost pri obnovah cest. Ljudje so še pripravljeni čakati, če vidijo, da tam nekdo nekaj dela, če pa je delovišče prazno, jih vse skupaj razjezi. Zato se zavzemam, da mora državljan prek svetovnega spleta vsak trenutek vedeti, kaj se dogaja na delovišču. Prav tako sem od Darsa zahteval nabor del, ki se lahko izvajajo ponoči, naročil pa sem tudi, da naj se dela od prvega sončnega žarka do zadnje svetlobe, ne pa od ure do ure. Med hitrimi ukrepi, za katere sem Darsu dal petnajst dni časa, je tudi zahteva, naj izvajalce obnovitvenih del izbirajo tudi po kriteriju hitrosti obnove. Zastoje pa lahko omilimo tudi tako, da že bistveno pred pričakovanim zastojem zmanjšamo hitrost, kot to počnejo v Angliji.

Morda pa je rešitev v sodobnem javnem prevozu?

Ne morete od države pričakovati, da bo vložila ogromne vsote v javni prevoz, ki se potem ne bo uporabljal. Sam poznam kar nekaj ljudi, ki raje obstanejo v zastojih, kot da bi se vozili z vlakom. Zato iz Ljubljane v Koper hitri vlak najbrž nikoli ne bo vozil, saj gre za prekratke razdalje. Železniška povezava na primer med Milanom in Rimom je fenomenalna, hitreje prideš z vlakom kot z letalom, vendar sam močno dvomim, da bi v Sloveniji lahko vozili tovrstni hitri vlaki, ki bi nadomestili udobje, kot ga ponuja osebni avto.

Ali boste tako kot vaš predhodnik Radovan Žerjav ukinili obnovitvena dela v poletnem času?

Ne. To bi bila všečna, a slaba poteza. Mislim celo, da so poletne obnove daleč najbolj sprejemljive, saj je poleti v državi najmanj naših državljanov. Sicer pa bi lahko v času svojega mandata preklical vse obnove, s tem odpravil zastoje in postal zelo priljubljen minister. Zagotavljam vam, da bi bilo s cestami do leta 2012 še vse v redu, potem bi bil pa "kažin".

Pravkar ste se vrnili iz Pariza, kjer ste se s tamkajšnjim ministrom za promet pogovarjali o petem koridorju, ki za zdaj še zajema tudi Slovenijo. Kako dolgo še, glede na to, da pri gradnji in obnovi železnic še vedno nismo začeli s pomembnejšimi projekti?

Res je, da so Avstrijci in Italijani precej agresivni pri teh koridorjih, ki so garant za določene vsote denarja. Nekaj stvari smo že premaknili. Izbran je bil že ponudnik za obnovo obstoječe proge od Divače do Kopra in razpis za gradbeno dokumentacijo za drugi tir, ki bo v prvi fazi enojni.

Kdaj se bo torej začela gradnja nove proge Divača-Koper?

Ob ugodnih okoliščinah je to lahko že proti koncu prihodnjega leta, ampak to se lahko hitro zavleče za nekaj mesecev.

Iz razpisov, ki jih je direkcija ministrstva objavila za dela med Divačom in Koprom, je razbrati, da bo nova proga dvotirna, medtem ko državni lokacijski načrt (DLN) predvideva le enotirno progo. Dvotirna proga bo precej dražja. Se bo ponovila zgodba predora Šentvid, kjer so dogodki na terenu prehitevali dokumentacijo?

Ta zgodba se ne bo ponovila. Če bi še pred objavo razpisa čakali na spremembo DLN, bi nam zmanjkalo časa, zapadlo pa bi nam tudi za 240 milijonov evrov evropskih sredstev.

Zakaj slovenska vlada ni naklonjena javno-zasebnemu partnerstvu za gradnjo železnic, ki ga ponuja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)?

V kratkem se bomo dobili s predstavniki Evropske investicijske banke (EIB), da nam bodo pokazali študijo, ki so jo pripravili.

Kakšne načrte ima vlada sploh s Slovenskimi železnicami (SŽ)? Zamenjali ste upravo in pripeljali direktorja, ki že več mesecev ne želi izpolniti vašega pogoja, da odstopi s položaja župana Prevalj, pri čemer s sindikati že sklepa (ne)načelne dogovore.

Gospod Tasič se bo moral zelo kmalu odločiti, ali bo direktor ali župan. Glede železniških projektov pa lahko povem, da bomo v kratkem objavili javni razpis za študijo, ki bi pokazala, kakšen model bi bil sprejemljiv za razvoj SŽ. Ne želimo ustvariti le uspešnega železniškega prevoznika, ampak pomembnega regionalnega logista, načeloma z nekim strateškim partnerjem. Ko bo študija opravljena, bo vsebovala tudi finančno plast in bomo šli z jasno sliko v pogajanja s strateškimi partnerji.

Kako daleč pa so pogovori z Deutsche Bahnom (DB)?

Zelo daleč. O tem se je s kanclerko Angelo Merkel pogovarjal tudi predsednik vlade. Nemški minister za promet mi je pred časom predlagal podpis pisma o nameri. To je že pripravljeno, zato bomo verjetno že v kratkem z njim seznanili tudi našo vlado.

Ali drži, da vam je nemški kolega dejal, da je naklonjenost Nemčije do vlaganj v naše železnice pogojena tudi z izbiro Kapscha za izvajalca elektronskega cestninjenja?

Ministri načeloma vedno povprašajo za podjetja, ki nastopajo v Sloveniji, tako kot tudi mi povprašamo za naša podjetja, če imamo kdaj kak interes. Ni pa postavil tega pogoja, šlo je za čisto običajen pogovor.

Torej vezanega dogovora "cestninjenje za železnice" ne bo?

Povedal sem vam, da ni bilo nobenega pogojevanja z njegove strani. Sam pa sem zahteval, da država ostane večinski, 51-odstotni lastnik SŽ in da mora infrastruktura ostati v naši lasti.

Nemci so pred dvema letoma v zameno za vlaganja v železnice želeli kapitalske deleže v Luki Koper in Intereuropi.

Dejal sem jim, da so delnice Luke Koper na trgu, a da ta vlada zaradi luške infrastrukture te družbe ne prodaja. Luka Koper je "cukrček" Slovenije, strateško ena najpomembnejših družb.

Zakaj bi potemtakem Nemce na "suho" zanimala milijardna vlaganja v našo železniško infrastrukturo?

Kakšna bodo vlaganja z ene ali druge strani, se za zdaj še ne ve. Zmotno pa je misliti, da bodo Nemci kar prišli in zgradili našo infrastrukturo. Kot razumem, želijo s strateškim povezovanjem z nami in državami iz regije predvsem dostop do Turčije prek desetega koridorja. Verjetno se o tem pogovarjajo še s kom drugim.

Pravite, da je Luka Koper "cukrček" Slovenije in da ta vlada ne bo prodajala deleža. Zadnji dogodki pa nekako kažejo, da je država, vsaj ta vlada, v Luki Koper slab gospodar. Razmere se tam zaostrujejo, zapletajo, celo sami priznavate, da ne veste, kaj se tam dogaja, da se vse to dogaja mimo vas.

Država je bila v času debelih krav slab gospodar, ker se je vtikala, zdaj je slab gospodar, ker se ne vtika. Naj povem naslednje. Predvolilne obljube so bile, da ne bomo menjavali. Razumem, da gre to na račun učinkovitosti in morda bi bilo bolje, da bi bilo drugače, ampak dejstvo je, da so to bile politične zaveze pred volitvami, ki moralno zavezujejo tudi mene. Vem, da zgleda kot mencanje, ampak ne gre za mencanje. Ko so prišla prva resna opozorila in ko smo dobili spisek stvari, ki naj bi bile napačne, smo v Luki Koper naročili izredno revizijo. Ker tista prva hiša ni bila dobra, smo takoj podprli drugo hišo, da se odstranijo dvomi, ali bo revizija dobra ali ne. Potem pa se je začela ta saga z nadzornim svetom. Tako še do danes ni bila sklenjena pogodba s hišo, ki naj bi opravila revizijo, in ko smo videli, da tako ne gre več, smo takoj začeli s postopki zamenjave nadzornikov.

Toda vmes je že bila ena skupščina, na kateri bi lahko v nadzorni svet Luke Koper že imenovali nadzornika, pa se niste zmenili okoli imena. S tem ste zamudili priložnost, da bi imeli v nadzornem svetu vsaj enega svojega nadzornika, ki bi vas podrobno seznanjal z dogajanjem in morebiti potem na čelo Luke Koper ne bi bil imenovan nekdo mimo vašega vedenja.

Takrat je bilo v vladi veliko dilem, ali je lahko nadzornik nekdo iz državne uprave. Imeli smo nasprotujoča si mnenja, zato smo takrat to imenovanje odložili. Tudi ti ljudje, ki so zdaj v nadzornem svetu Luke Koper, so predstavniki države, zato sem izredno nezadovoljen. Najmanj, kar sem pričakoval, je, da bi me obvestili, kaj bodo naredili. Nezadovoljen sem tudi zato, ker so novo upravo imenovali nadzorniki, ki vedo, da odhajajo, in poznajo imena, ki jih bodo nadomestila. To je zame nesprejemljivo. Ob tem pa tudi ne razumem, kako se je novi direktor sploh odločil, da se poda na to trnovo pot, ne da bi imel oporo v lastniku. To je milo rečeno naivno. Vem, da so nadzorniki samostojni in da odgovarjajo za svoje ravnanje, pričakujem pa, da me obveščajo. To pravico pa imam.

Pravite, da vas nadzorniki niso obvestili, da bo Gregor Veselko imenovan za predsednika uprave Luke Koper. Pa ste prepričani, da nadzorniki res niso obvestili lastnika, se pravi nekoga iz vrha države? Pojavljajo se informacije, da je nekdo znotraj kabineta vlade vendarle vedel, kaj se dogaja.

Povejte mi imena, prosim.

Šefinja kabineta Simona Dimic in glavni tajnik vaše stranke Uroš Jauševec naj bi vedela za zamenjavo.

Tega ne verjamem, sicer pa morate to njih vprašat. Jaz za zamenjavo absolutno nisem vedel in sem tudi zelo nezadovoljen, da se je to zgodilo.

Ampak gospoda Veselka najbrž poznate, saj sta oba doma iz Lucije?

Seveda. Poznam ga. Kakšne igrice so bile zadaj, me ne zanima. Neprimerno so ravnali nadzorniki.

Morda pa so si to dovolili, ker menijo, da ne boste ukrepali in da boste Veselka pustili na čelu Luke Koper.

Kako lahko kaj takega predvidevajo, če pa so bila nova imena nadzornikov že izbrana in so že nekaj časa javno objavljena. Od novih nadzornikov pričakujem, da bodo preverili, ali je Veselko primeren.

Boste zahtevali razpis za novo upravo Luke Koper?

Zagotovo bomo objavili razpis. Mednarodni. To pa zato, ker hočemo v Luki Koper najboljšega človeka.

Torej držijo informacije, da že imate neka imena v tujini. Govori se o nekem Nizozemcu.

Ne, nobenega imena še ni. Z nikomer se nisem še pogovarjal.

Kaj boste z Veselkom?

Mislim, da se bo moral sam kot odgovorna oseba odločiti kako naprej. Jaz pa sem jasno povedal, kaj si mislim. Prevzeti takšno podjetje brez opore pri lastniku je naivno in neodgovorno. Zelo težko je pričakovati uspeh pri poslovanju, saj moraš delati z roko v roki z lastnikom. To je slab začetek. Zaradi vsega skupaj, kar se je zgodilo, ne uživa moje podpore.

Je morda državni sekretar Igor Jakomin vedel za njegovo imenovanje, glede na to, da je Veselko doktoriral pri njem?

Zatrdil mi je, da ni vedel nič o tem. Verjamem mu.

Kaj pa vaš dober prijatelj in bivši piarovec SD Sebastjan Jeretič, ki ima v Luki Koper svetovalno pogodbo?

Absolutno ni vedel.

Se vam zdi sporno, da je Jeretič sklenil svetovalno pogodbo z Luko Koper v času, ko ste vi prometni minister?

Ko se nekdo umakne iz politike, se umakne. In ko gre v komercialni sektor, lahko dela, kar hoče. Dejstvo, da si nekoč delal v politiki, verjetno ni taka kontaminacija, da nikoli več ne smeš nikjer delati.

Toda v Luki Koper in ostalem (para)državnem gospodarstvu je veliko politike.

Verjetno bi drug lastnik ukrepal odločneje, ker pa si država, ti hitro očitajo, da se politika vtika v gospodarstvo. Smo med kladivom in nakovalom: če rečemo preveč, se vmešavamo, če rečemo premalo, smo neaktivni in mencamo. Zaradi stigme o političnem vmešavanju je včasih težko dopovedati, da je zadaj samo želja po uspešnem poslovanju.

Ali gospodu Jakominu še zaupate? V zadnjih mesecih se je izkazalo, da je bil tako ali drugače zraven pri nekaterih spornih projektih Luke Koper, zaradi njega ste morali zamenjati revizijsko hišo za pregled luških poslov, ne nazadnje je tudi novi predsednik uprave Luke Koper povezan z njim.

Zaupanje v nekega človeka izgubiš, ko ti nekdo dokaže, da tega zaupanja ni vreden. Samo govorice zame niso dovolj, sploh pa državnega sekretarja poznam zelo dolgo. Večja težava je morda v tem, da prej ni bil v politiki in je delal študije, kot pa to, kaj se je dogajalo, odkar je tukaj. Odločitve pa sprejemam jaz in ne on.

Pa boste lahko objektivni do investicij v zaledne terminale, pri katerih je sodeloval sekretar Jakomin in ki so zdaj predmet revizije in kriminalistične preiskave?

Če so bila storjena kakšna kazniva dejanja, je treba ljudi, ki so pri tem sodelovali, kaznovati. In če bo šel kdo v zapor, bo pač šel. Naj še enkrat povem. Zalednih terminalov si ni izmislil gospod Jakomin. Imajo jih tudi v Rotterdamu in drugih uspešnih pristaniščih. To ni odkrivanje tople vode, ampak moderna logistična zadeva. Logistika je na eni strani optimizacija, na drugi strani dodana vrednost v oskrbovalni verigi. In če ti zaustaviš blago na svojem ozemlju in mu dodaš vrednost v oskrbovalni verigi, je to pravzaprav tisto, kar je pri logistiki dohodek. Jaz si ne upam reči, da bomo Luko Koper širili v nedogled, ker to lokalna skupnost ne bi prenesla. Zato Luka Koper potrebuje zaledne terminale, da bo lahko to logistiko opravljala v zalednih terminalih.

Ampak kritiki izpostavljajo, da zaledni terminali povzročajo dodatne stroške, ki jih naročniki storitev ne bodo želeli plačevati.

Razumem strokovne pomisleke, ki gredo točno v tej smeri. Ampak jaz mislim, da je to zastarel pogled na logistiko. Če bo Luka Koper samo vstopna točka za blago, ki gre potem ven iz Slovenije, ga ne zaustaviš in mu ne dodaš vrednosti. Če pa želimo, da je Slovenija logistična platforma, je treba ustanoviti logistično distribucijsko skladišče. Ko smo mi začeli voditi ministrstvo, je bila ideja, da bi jih imeli osem. Samo do danes imamo povpraševanje po desetih logističnih centrih. Samo en primer. Tam, kjer naj bi stal zabaviščni center Megalaxia, želi lokalno gospodarstvo danes imeti logistično-distribucijski center.

Ima država kot lastnik sploh vizijo, kaj narediti z Luko Koper?

Država ima zelo jasno idejo, kaj hoče - zgraditi tretji pomol in ji pomagati z gradnjo drugega tira. V kratkem bo tudi javna razgrnitev državnega prostorskega načrta za Luko, ki je ključna za vlogo Slovenije kot stičišča logističnih in blagovnih tokov. To je priložnost za našo državo, ki pač nima nafte, plina ali velikih finančnih akumulacij. Če bi nam uspelo postati odskočna deska Indije, Brazilije in drugih razvijajočih se držav v Evropo, bi nastalo veliko delovnih mest v bančništvu, zavarovalništvu, špediciji in dodelavnih poslih. Že zdaj smo izstopna točka za Madžarsko, smo njihovo prvo pristanišče, lahko pa to postanemo še za marsikoga.

Skoraj vsi vaši predhodniki so se dnevno ukvarjali z Darsom. Za vas pravijo, da za Dars nimate časa.

Počakajte malo. Ali naj minister za promet vodi Dars? Tam so ljudje, ki so plačani bolje kot jaz, zato naj delajo. Ne želim, da bi bil Dars le podaljšana roka ministrstva.

Ali in kdaj boste zamenjali upravo Darsa?

Jaz ne bom delal menjav, kaj bo naredil nadzorni svet, pa se bo šele videlo. Sem pa izrazil svoje nezadovoljstvo z delom te uprave.

Darsovi nadzorniki so ta teden za izvajalca del v predoru Markovec izbrali Cestno podjetje Maribor (CPM). Se z njihovo odločitvijo strinjate?

Upam, da so to odločitev sprejeli zelo odgovorno, ker si ne želim še enega Šentvida. Prav tako pričakujem, da bo predor za to ceno tudi zgrajen.

Vas ni strah, da bo CPM, tako kot nekoč SCT, z aneksi močno navil prvotno ceno?

Ta strah sem že javno izrazil, zato pravim, da upam, da je bila njihova odločitev sprejeta odgovorno. Ko sem prišel na ministrstvo, me je najprej zanimalo, zakaj se ne gradi na ključ. Čeprav so mi razložili, da bi to predore podražilo, o tem zelo resno razmišljam. Če bi se projektiranje, inženiring in gradnjo delalo na ključ, bi to lahko pomenilo konec aneksov, ki so v Šentvidu dosegli nerazumne razsežnosti. Tam se je tudi videlo, kako pomembno je, če naročnik ve, kaj želi.

Ste se v času mandata že sestali z gospodom Ivanom Zidarjem?

Ne, sva se pa že srečala na raznih dogodkih. Z gradbinci se ne sestajam, ker ne želim, da se ustvari vtis, da se dogovarjamo o storitvah, za katere so objavljeni javni razpisi.

Se niste srečali tudi z gospodom Tomažem Kastelicem, lastnikom podjetja Traffic Design, ki je postavilo sistem cestninjenja ABC?

V času mandata ne, sva se pa srečala enkrat prej.

Ali že veste, kakšen sistem cestninjenja bo pri nas v veljavi leta 2012, glede na to, da so vinjete uradno le prehodnega značaja? Bomo uvedli satelitsko ali mikrovalovno cestninjenje?

V razpisu ne bomo vnaprej določili tehnologije. Pripravljamo pa nov akcijski načrt cestninjenja, pri čemer moramo upoštevati, da tudi Evropa sama še ni pripravila standardov v zvezi s sistemom cestnin. S cestninjenjem v prostem prometnem toku ne gre prehitevati, saj se v Evropi trenutno na tem področju na veliko lobira.

Kateremu sistemu pa ste naklonjeni vi osebno?

Pravičnemu in ekološkemu. Kar se tiče tehnologije, mi je vseeno, ali gre za satelitski sistem ali za mikrovalovno tehnologijo. Če je sistem dober, se lahko tovornjake cestnini glede na količino izpustov, enako pa bi moralo veljati za osebne avtomobile. Zakaj ne bi tisti, ki imajo večje avtomobile, plačali malo več?

Ste z evropsko komisijo našli skupni jezik glede vinjet?

Ne, čeprav je nov sistem s tedenskimi, mesečnimi in letnimi vinjetami podoben sistemom v najmanj petih državah EU. Ker so cene v pristojnosti držav, ocenjujem, da je EU pravno gledano v zmoti, zato polagam velike upe v to, da bomo, če nas bo tožila, tudi uspeli. To pa je njihova odločitev.

Vi trdite, da je cena vinjet notranja zadeva držav članic in da ne more biti dokaz za diskriminatornost?

Naredili smo sistem, ki je evropsko primerljiv, vendar pa cena ne more biti fiksna. Postregli nam niso ne z izračuni ne s pravnimi sredstvi in še vedno govorijo samo o 12. členu Pogodbe o evropski skupnosti. Pa kje se vendar konča ta diskriminacija? Pri 10 evrih je ni, pri 15 evrih pa je, lepo vas prosim. Menimo, da je 15 evrov primerna cena za tedensko vinjeto, skupaj s podražitvijo cestnin za tovornjake pa bomo zbrali ravno toliko denarja, kot bi ga po starem, zdaj obstoječem sistemu.

Pa vendarle je tuji turist, ki potuje na Hrvaško za 10 dni, prisiljen kupiti mesečno vinjeto, čemur bi se lahko izognil, če bi lahko na primer za 15 evrov kupil dvotedensko?

Tu neke enostavne rešitve ni. Moji kritiki govorijo, da ima Avstrija vinjetni sistem, ki je cenejši od našega. Vendar, ali je to res? Kaj pa njihovi predori?

Kje pa bo Slovenija nadoknadila več kot sto milijonov kohezijskih evrov, ki jih bo evropska komisija v času trajanja postopkov zamrznila? Če bodo sodni postopki trajali dve leti, je ta denar lahko tudi trajno izgubljen.

Poleg tega, da lahko denar iz aktualne finančne perspektive črpamo še do leta 2015, še sploh ni rečeno, da se bomo z evropsko komisijo srečali na sodišču. Slovenija je še vedno suverena država, v Bruslju pa sem jasno povedal, da se o ceni tedenskih vinjet ne bomo pogajali.

Kako pa bo država zapolnila naraščajočo luknjo v Darsovi blagajni, ki jo je uvedba vinjet še poglobila?

To je naloga, ki smo jo dali posebni medresorski skupini. Za dokončanje nacionalnega programa izgradnje avtocest in za gradnjo razvojnih osi potrebujemo približno pet milijard evrov. Čakamo na njihove predloge, pri čemer me malo bolj skrbi glede železnic. Odločiti se bomo morali kot družba. Z avtocestnim prevozom ne bomo mogli nadaljevati v nedogled, saj že kršimo kjotski protokol, zato bomo morali začeti kupovati kupone za CO2. Na tehtnico bo treba dati, koliko cestnega prevoza lahko še prenesemo in ali lahko obremenitev cest zmanjšamo na primer s subvencioniranjem oprtnih vlakov.

Toda še pred pol leta ste trdili, da obstoječi vinjetni sistem ni diskriminatoren, zdaj pa ste prejeli pravno mnenje, ki dokazuje nasprotno. Boste torej čez pol leta spet spreminjali stališče glede vinjet?

Kaj bo pri cenah, ta trenutek težko rečem. Avtorji pravnega mnenja se glede tega niso popolnoma jasno opredelili. Morate pa vedeti, da konkreten predpis, ki bi na ravni EU določal, kakšna mora biti cena tedenskih vinjet, ne obstaja. Če bi imeli vinjete za tovorna vozila, bi desetdnevna vinjeta po direktivi stala okoli enajst evrov.

Gospod Vlačič, kako danes sploh vidite SD? Je ta stranka sploh še socialdemokratska? Po tem, ko na kongresu, kjer ni bilo slišati programskih govorov, v predsedstvo ni bil izvoljen Igor Lukšič, se zdi, da je tako imenovana intelektualna struja položaje morala odstopiti ideološko povsem brezbarvnim "mladincem" in da je SD povsem izgubil vsebino?

S tem se ne strinjam. Mislim, da je ta stranka na vsebinskem področju v zadnjih nekaj letih veliko naredila. Jaz sem bil skupaj z Igorjem Lukšičem v procesu nastajanja strankinega programa in ta je nastajal na podlagi razprav, ki smo jih imeli s članstvom na terenu. Pot je bila pravzaprav pomembnejša od cilja. Po tem, ko smo ocenili stanje, smo začeli pisati vladni progam in s tem dosegli neko mobilizacijo. Stranki niti približno ne manjka vsebine, naš alternativni vladni program je zelo programski in ideološki. Ima zelo veliko stvari, ki se tičejo gospodarstva, zdravstva in javnih zavodov. Tudi na predvolilnih shodih sem izrazil nekaj zelo pomembnih političnih sporočil. Tako veljam za nasprotnika tako imenovanega klasičnega liberalizma. Stranka ima jasno platformo, v krizi pa je toliko, kot je v krizi vsa levica, ki išče svoje odgovore. Za levico me sicer ne skrbi. V sedanji krizi so namreč poraz doživeli liberalni koncepti, ki so razumeli trg kot vsemogočnega samoregulatorja, zdaj pa se stvari kot ob vsaki krizi počasi obračajo nazaj.

Toda zdi se, da se leve vlade v Evropi s krizo spopadajo manj uspešneje od desnih.

Da, ampak pri tem desne vlade uporabljajo keynesijanske ukrepe in ne upoštevajo svojih siceršnjih ekonomskih gurujev.

Ali ni glavna težava te vlade, da kot edina do zdaj pred sabo nima velike zgodbe: osamosvojitve, EU, Nata ali evra? Ukvarjate se le s sanacijo sprotnih posledic krize.

To ni res. Imamo veliko zgodbo.

Katero?

Priprava strukturnih reform. Slovenija je postala država, ki v zelo velikem delu izdeluje le dele za posamezne druge industrije, ne pa končnih izdelkov, in to ni dobro. Strukturne reforme, ki nikoli niso priljubljene, bodo nujne tudi v zdravstvu in pokojninskem sistemu. Prepričan sem, da bo o tem mogoče v prihodnosti slišati še veliko. Kot družba se moramo odločiti, kako želimo živeti naprej, kaj želimo doseči in kje želimo, da bo Slovenija leta 2030. Izkušnje iz drugih držav, na primer Islandije in Irske, nas učijo, da lahko uspešni koncepti v času krize v trenutku zanihajo.

Prvi pogoj strukturnih reform je običajno močna vlada, kar pa obstoječa tudi ali predvsem po zaslugi predsednika vlade ni.

Zakaj se pa močna vlada, ki je bila na oblasti pred nami, ni lotila teh strukturnih sprememb? Ne le moč, treba je imeti tudi pogum in tega tej vladi ne manjka. Žal se je potreba po res intenzivnem prestrukturiranju Slovenije pokazala šele v krizi.

Na zadnjem kongresu SD, kjer ste bili izvoljeni za namestnika predsednika, je bilo videti, da ste s strujo gospoda Jauševca sklenili nekakšen pakt o nenapadanju. Če drži, da so nekateri mimo vas kadrovali tudi v Luki Koper, tako kot pri Darsu, je to že drugi primer, da vam je vodja kabineta pri kadrovanju skočila v hrbet.

Najprej naj povem, da bi moral imeti trdne dokaze za to, da bi verjel v to, kar pravite. In v tem primeru ne gre za struje znotraj stranke. Sem minister za promet in sem odgovoren za podjetja, ki spadajo pod moj resor. Odločitve so vedno moje, delam pa z željo po najboljši možni rešitvi.

Kako ocenjujete delo Boruta Pahorja? Če bi hipotetično vlado vodili vi, bi pri vseh odločitvah ravnali enako?

Odvisno od primera.

Bi za posebnega odposlanca imenovali Dimitrija Rupla?

(odločno zamahne z roko) Absolutno ne.

Bi zamenjali Gregorja Golobiča?

Mislim, da je predsednik vlade v tem primeru potegnil pravo potezo, a mogoče bi drugače ravnal pri kadrovskih zadevah. Te želje po drugačni politiki so dobre, a gre za idealistični pristop, ki je morda v krizi plačal davek pri učinkovitosti. In to je potem lahko težava. Rekel bi takole: na ideološki ravni se popolnoma strinjam s tem, kar počne premier na kadrovskem področju. Na izvedbeni ravni pa je učinkovitost pomembnejša in po teh izkušnjah bi se nekatere stvari lahko rešilo tudi drugače.

Kako gledate na to, da je stranka dobila v evropskem parlamentu dva poslanca, ki pa nista člana stranke? Tudi ti dve imeni sta razklali stranko, pojavljajo se tudi ideje, da bi nekateri ustanovili svojo stranko.

Jaz mislim, da bi bilo težko sestavit listo za evropski parlament, ki bi vse zadovoljila. Mi smo na kolegiju to listo podprli in s to listo smo šli naprej. Nočem opravičevati tega, da smo dosegli slabši rezultat kot na državnozborskih volitvah, je pa dejstvo, da smo dobili enega poslanca več, kot smo ga imeli v prejšnjem sklicu. O razkolu v stranki pa ne bi govoril. Jaz ne čutim, da bi se v stranki karkoli posebnega dogajalo. Če pa kdo želi ustanoviti novo stranko, mu želim vso srečo.

Imate ambicije naslediti Boruta Pahorja v vrhu stranke in morebiti vlade že v letu 2012?

(premisli) No, jaz imam ambicije, da bi ta resor dobro vodil, in to ni lahko. Gre za zelo zahteven resor, ki zahteva celega človeka, zato o svojih prihodnjih ravnanjih nimam niti časa razmišljati. Sem tudi namestnik predsednika stranke in to mi še dodatno jemlje čas. Po navadi tisti, ki je vnaprej določen za nekaj, zelo hitro zgori v želji po dokazovanju ali pa je zaradi drugih razlogov neuspešen. Videli bomo, kaj bo prinesel čas. Iskreno pa si želim, da bi ministrstvo, ki je bilo dolga leta pravzaprav le resor za gradnjo cest, postalo pravi prometni resor.

Verjetno veste, da je vaš resor skoraj pri vseh prejšnjih ministrih pomenil vrhunec njihovih političnih karier...

(smeh) O tem pa res nisem nikoli razmišljal.