Mlada skupina za stara letala

Mizarskega mojstra Janeza Cestnika sem spoznal pred skoraj natanko desetimi leti. Takrat mi je z navdušenjem pokazal in pripovedoval o svojem hobiju v prostem času, ki se mi je zdel nenavaden in zanimiv. Cec, kot mu pravijo prijatelji in znanci, se je lotil izdelave nemškega letala staaken flitzer iz prve svetovne vojne. Ne majhnega lesenega modelčka, temveč čisto prave replike starega dvokrilca.

(Foto: Jure Nagode)

Za nekoga, ki je bil že od malih nog zaljubljen v čudovite stare leteče stroje, je bila izbira logična, saj je v glavnem narejen iz lesa. Lesarskih veščin se je kot radoveden otrok učil že pri očetu in starem očetu. Na njegov projekt in leseno konstrukcijo sem nato pozabil.

Po znanje iz Belgije v Slovenijo

"Ja, tale reč z Belgijci je sila zanimiva in za naše dijake tudi koristna, naučili se bodo marsikaj novega," je o sodelovanju z dijaki in profesorji šole Vrij Technisch Instituut iz belgijskega mesta Ieper v svoji pisarni navdušeno razlagala ravnateljica Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje Marjetka Bizjak. "Naš profesor Sašo Knez in njihov profesor Johan Vanbeselare sta vzpostavila prve stike prek interneta. Očitno sta hitro našla skupne interese ter celo možnost sodelovanja in tako zdaj gostimo šest belgijskih dijakov in tri njihove mentorje," je nadaljevala ravnateljica in pri tem ni skrivala veselja, da jim je to omogočil evropski projekt mobilnosti in Leonardo da Vinci.

Dejstvo je, da je do sodelovanja med šolama prišlo prav zaradi obeh profesorjev, ki sta hkrati tudi velika navdušenca nad starimi letali. Sašo Knez je ustanovil društvo Minima, katerega poslanstvo je ohranjanje in obnavljanje letal zgodovinske vrednosti ter gradnja replik oziroma kopij zgodovinskih letal. In med ustanovitelji tega društva, ne po naključju, je tudi Janez Cestnik.

Johan Vanbeselare se je medtem s svojimi dijaki lotil izdelave čisto pravega letala iz prve svetovne vojne. Pri tem je naletel na nepričakovano težavo, ki mu jo je pomagal rešiti prav Sašo Knez. Belgijski dijaki in profesor so se lotili izdelave replike francoskega letala morane parasol. Na voljo so imeli originalni, pred nekaj leti povsem obnovljeni motor visokokrilca, ki so ga na začetku prve svetovne vojne uporabljali kot izvidniško letalo. Tudi z izdelovanjem lesenih delov ni bilo težav, na šoli imajo namreč veliko mizarsko delavnico in usposobljene profesorje. Ustavilo se je pri napenjanju platna na leseno ogrodje letala. Profesor je kmalu ugotovil, da tega znanja ni skoraj nikjer več na svetu. In bil verjetno presrečen, ko ga je našel v Trbovljah.

Zarjaveli motor s postojnske kmetije

"Veste, pri nas v Iepru je bilo eno izmed bolj znanih bojišč v prvi svetovni vojni. Ohranjanje tradicije in spomina nam zelo veliko pomeni. Po našem mestu, v angleščini se piše Ypres, je dobil ime tudi zloglasni bojni strup iperit," je zgodovinsko ozadje njihovega nenavadnega projekta izdelave letala razlagal tehnični direktor belgijske šole Daniel Pavwels. Prihodnje leto bodo praznovali sto let šole in očitno se je tudi njemu ideja o gradnji letala, ki bo popestrilo okrogli jubilej, zdela dobra stvar. Četudi je bilo zaradi tega treba priti v Slovenijo in se naučiti, kako "obleči" letalo.

Belgijci niso prišli praznih rok. V zameno bodo trboveljskim dijakom pomagali pri obnovi starega letalskega motorja, kar odlično obvladajo. Profesor Sašo Knez je s takšnim "poslom" zadovoljen. "Motor smo pred časom našli na podstrešju kmetije v Postojni. Kupili smo ga in zdaj ga obnavljamo v šolski delavnici," pravi o motorju s 110 konjskimi močmi, ki je že zaradi same izdelave nekaj posebnega in je bil na začetku prejšnjega stoletja pravo malo tehnično čudo. Obnova motorja se hkrati odlično ujema z načrti in poslanstvom društva Minima, ki je svoje prostore in delavnice, spet ne po naključju, našlo v mizarski delavnici Janeza Cestnika.

Z njim sta poletela Vesna in Samo

In ko sem tako po ovinku skozi srednjo tehniško šolo, belgijske letalske ekspedicije in Saša Kneza po skoraj desetih letih znova stopil v mizarsko delavnico mojstra Janeza Cestnika, mi je zastal dih. Njegov staaken flitzer se je skoraj dokončan stiskal med še dvema starima letaloma. V kotu so belgijski dijaki stisnjeni izdelovali del krila za svoje letalo, desno od flitzerja so bili razstavljeni deli letala aero 3, bolj znanega kot utva. Na levi strani pa bi skoraj prezrl morda najbolj zanimivega lepotca v tej nenavadni zbirki, jadralno letalo žerjav.

"Narejeno je bilo sredi petdesetih let prejšnjega stoletja v Ljubljani. Malo ljudi verjetno danes še ve, da so nekaj teh letal naredili v podjetju Letov v Ljubljani. Pravzaprav malo ljudi sploh ve, da je bila tam kdaj kakšna letalska tovarna. Prepričan sem, da se bomo obnove tegale tu kmalu lotili," razloži Sašo Knez in se mojemu začudenju le nasmehne. Letalo žerjav je svojih pet minut slave doživelo v filmu Vesna, ko sta z njim poletela Vesna oziroma Janja in Samo (Metka Gabrijelčič in Franek Trefalt). Komaj sem sprejel dejstvo, da v Trbovljah, tako rekoč v središču Slovenije, torej daleč od morja, obstaja podjetje, ki uspešno izdeluje čolne, zdaj v mizarski delavnici najdem še kopico starih letal, ki čakajo na obnovo in na boljše čase.

Tudi Janez Cestnik se le nasmehne: "Nekateri me imajo za čudaka, ko gradim svoje letalo. Postavil si nisem nobenih rokov, le sebi skušam dokazati, da sem tega sposoben. Že čez deset ali petnajst let bodo mizarji delali omare in pohištvo verjetno iz kartona. To me ne zanima, čeprav zna biti v tem veliko denarja. Z izkušnjami in znanjem, ki ga lahko pridobim pri izdelovanju tega letala, bom nekoč morda lahko celo živel od tega. Sicer skromno, vendar tako živim tudi zdaj. Raje delam nekaj, kar me resnično veseli. In če se bo dalo od tega preživeti, bom s tem uresničil morda celo svoje sanje," povsem pragmatično razloži kombinacijo svojega dela in ljubezni do starih letal in hitro doda, da so mu prav njegovi somišljeniki iz društva Minima ter predvsem Sašo Knez s svojim znanjem dali novih moči in volje za nadaljevanje izdelovanja letala.

Pa bodo ta čudesa (še) kdaj letela?

Različnih tipov in izvedenk replik letala staaken flitzer po svetu niti ni tako malo. Za razliko od nekaterih drugih letal je vsa tehnična dokumentacija za njihovo izdelavo relativno dostopna. Njihovi lastniki so v glavnem prav takšni zaljubljenci v stara letala kot tisti iz društva Minima. Letijo na različnih letalskih prireditvah, v glavnem po Ameriki, Veliki Britaniji in Avstraliji.

"Seveda bo poletel tudi ta, ni razloga, da ne bi," pravi Sašo Knez, ki je obenem kljub svoji mladosti eden izmed najbolj izkušenih pilotov v pilotiranju najstarejših pri nas še uporabnih letal. Med drugim je izkušnje nabiral celo na predvojnem dvokrilcu polikarpov Po-2.

"Ker je letalo dobro grajeno in je vanj vloženih nešteto ur dela in truda, ne vidim kakšnega posebnega tveganja pri tem. Nič več kot pri pilotiranju drugih, sodobnejših letal. Flitzer bo verjetno dokončan prihodnjo pomlad, preizkusili ga bomo najbrž na letališču v Novem mestu, kjer je malo več prostora, če bi vendarle šlo kaj narobe," suvereno pravi Sašo Knez, ki je prepričan, da so se pod okriljem društva Minima zdaj zbrali že tudi kar pravi strokovnjaki in jim bo s skupnimi močmi zagotovo uspelo obnoviti še več starih letal in s katerim celo poleteti.

Kaj bo z belgijskim letalom morane parasol, ki bo tudi s slovenskim znanjem dokončano do maja prihodnje leto, je drugo vprašanje. Daniel Pavwels je prepričan, da bo sposobno leteti, vendar prave odločitve, ali ga bodo resnično preizkusili, še ni. "Profesor Johan Vanbeselare si želi z njim poleteti vsaj sto metrov. A bomo še videli."

Utva in žerjav

Letala utva je nekdanja jugoslovanska vojska po vojni uporabljala za šolanje pilotov. Leta 1961 so jih začeli deliti med številne aeroklube, v Sloveniji jih je tako letelo okoli 25. Trenutno pri nas leti le še eno letalo aero 3 utva, predvsem zaradi požrtvovalnosti Mariborčana Branka Bunderle, ki je za njegovo obnovo porabil skoraj dva tisoč ur. Jadralna letala žerjav ne letijo več. Če ga bo ljubiteljem letal v društvu Minima uspelo obnoviti, lahko postane zgolj pomemben eksponat slovenske letalske zgodovine in dobi svoje mesto vsaj v kakšnem muzeju.

Staaken flitzer in morane parasol

O zgodovini letala staaken flitzer je znanih zelo malo podatkov in jih je težko najti, medtem ko so francosko dvosedežno letalo morane parasol izdelovali tik pred začetkom prve svetovne vojne kot izvidniško letalo. Med vojno je postalo že kmalu zastarelo in se ga ni veliko uporabljalo, v zgodovino pa se je zapisalo kot prvo letalo, oboroženo s strojnico, s katero je pilot lahko streljal skozi propeler. Ker delovanje strojnice in motorja še nista bila sinhronizirana, je bil propeler zaščiten z jeklenimi ploščami. Z njim je tri sovražna letala sestrelil tudi francoski letalski as Roland Garros, pri nas verjetno bolj znan po tem, da je po njem poimenovan pariški teniški turnir.

Minima

Društvo Minima oziroma klub zgodovinskih letal Minima s sedežem v Trbovljah je bil ustanovljen avgusta 2005 z namenom ohranjanja in poustvarjanja letalske dediščine. Ime je društvo dobilo po letalu svep minima, ki ga je po zamisli Petra Hribarja zasnoval profesor Anton Kuhelj konec tridesetih let prejšnjega stoletja. Čeprav je bilo to športno letalo izredno eleganten športni enosedežnik in je kot tako že privabljalo prve kupce, sta bila izdelana le dva primerka. Druga svetovna vojna je prekinila pogajanja o izdelavi in dobavi 140 letal tega tipa francoski letalski zvezi. V društvu so sicer nameravali kot prvi projekt narediti repliko tega letala, a jim žal ni uspelo pravočasno najti ohranjene tehnične dokumentacije, zato so se lotili obnove utve. Ime pa so obdržali.