Alkoholik se spreobrne, ko v grob se zvrne

Še huje je, če je zasvojeni pod vplivom alkohola nasilen. Tako vsa družina dobesedno trepeta ter s strahom in grozo čaka, kdaj bo alkoholik prišel domov. Le redki alkoholiki najdejo toliko poguma in moči, da poiščejo pomoč. V veliko primerih je resničen pregovor »Alkoholik se spreobrne, ko se v grob zvrne«.

»Odrasla sem v družini, kjer je bil navzoč alkohol, a na srečo nisem postala odvisna od njega tudi jaz, kar bi se lahko zgodilo. Ne vem, kaj se je dogajalo, ko sem bila čisto majhna. Morala sem živeti v družini, kjer je bil doma alkoholizem. Ko sem šla v malo šolo, so me otroci že prvi dan zafrkavali, jaz pa sem jokala in gledala v tla. Že takrat me je bilo sram. Česa? Nečesa, kar so delali drugi. Moji bližnji, pri katerih bi morala dobiti ljubezen in varnost, ki sem jo iskala. Ko sem končala študij, sem si izbrala pot, ki je bila skalnata, težka, posuta s trnjem, a zame zelo privlačna. Našla sem službo, dobila svoj prvi denar, manjkal mi je samo še fant. Vse to se je bliskovito dogajalo, a zveza s fantom je bila ubijajoča. Nisem se mogla soočiti z njegovo neodgovornostjo, nestalnostjo in bezljanjem stran od mene, kadar sem ga potrebovala. Ni se spremenil niti takrat, ko sva začela skupno življenje. Šele takrat sem spoznala, da zelo pogosto posega po alkoholu, ampak v meni je ostalo upanje, da se bo vse uredilo. Višja sila je poskrbela za nadaljnji razplet dogodkov. Predolgo sem vztrajala v nemogočih razmerah, ker mi je bilo to zelo domače. Proti koncu nosečnosti so nastali zapleti in pristala sem v bolnišnici. Izgubila sem otroka. Sledili so mučni meseci žalovanja, zanikanja, jeze, negotovosti, najina zveza pa preizkušnje ni prenesla. Čez čas sem začela novo zvezo, a čeprav se mi je zdelo, da je bila to velika ljubezen, je je bilo po letu in pol konec. Že drugič sem se zapletla z alkoholikom in deloholikom… V letih, ko so se mi dogajale hude stvari, nisem imela opore doma, zato sem  pogosto klicala na brezplačne telefone, kjer sem lahko potožila neznanim ljudem o svojih stiskah. Veliko mi je pomenilo predvsem to, da me niso poznali. Tako sem lahko bila iskrena in lahko sem jokala po mili volji. Neka gospa mi je po SOS-telefonu enkrat omenila, da obstajajo družinske skupine Al-Anon za pomoč svojcem alkoholikov. Ko je prišel pravi čas, sem začutila, da je to moja rešilna bilka. Program Al-Anon mi končno pomaga premagovati težave iz preteklosti in čim lepše preživeti današnji dan.« Zgodb, podobnih Mirini, je še več.

Spregledani otroci
Slovenija je po porabi alkohola med prvimi desetimi evropskimi državami, zato je alkoholizem pri nas velik problem, vreden obravnave. Slovenske bolnišnice sprejmejo zaradi alkohola okoli 4000 ljudi na leto, 300 do 400 ljudi zaradi alkohola umre. Pečat alkoholizma v družini nosijo vse življenje predvsem otroci in svojci alkoholikov. V društvi Al-Anon, ki je novembra lani obeležilo že dvajset let uspešnega delovanja na področju anonimne pomoči svojcem družin alkoholikov, so nam povedali, da imajo zlasti otroci alkoholikov več možnosti, da se pri njih razvije alkoholna bolezen. »Pogosto sem na AA-srečanjih slišala pripovedi članov, da so si v mladosti obljubili, da ne bodo nikoli postali takšni kot njihovi starši (alkoholiki, op. p.), pa so tudi sami zabredli v alkoholizem,« nam je povedala Nada, članica Al-Anon.

V Sloveniji še nimamo specifičnih preventivnih programov za take otroke, pa bi bili zelo na mestu in zelo potrebni. Še zlasti pomembno je presekati družinski vzorec, ki se rad ponavlja: sin alkoholika pogosto postane tudi sam zasvojen, hčer pa se praviloma odloči za partnerja alkoholika. Morda take otroke spregledamo, ne slišimo njihovih stisk. »Pa bi bilo zelo pomembno, da bi ga prepoznali, takemu otroku ponudili roko, mu prisluhnili, ga podprli, mu dali moč za spoprijemanje z domačimi razmerami. Vrstniki zanjo biti zelo kruti, zasmehovanje in poniževanje pa zelo boleče,« nam je povedala Nena Kopčavar Guček, vodja slovenske skupine evropskega projekta Chapaps.

Evropski projekt usmerjen v prakso
Projekt Chapaps se je začel avgusta 2007 in se bo končal julija letos. Namen projekta je zbrati primerljive podatke po vsej Evropi o telesnem in duševnem zdravju otrok in najstnikov, izpostavljenih alkoholizmu enega ali obeh staršev. Številne raziskave namreč dokazujejo, da so otroci v takem okolju pogosteje depresivni, anksiozni, trpijo zaradi osebnostnih motenj, so pogosteje žrtve telesne, psihološke ali spolne zlorabe in da je pri njih večja verjetnost, da postanejo zasvojeni z alkoholom ali drugimi psihoaktivnimi snovmi. »Končni cilj projekta je preprečiti ali zmanjšati posledice, ki jih utrpijo otroci v družini staršev alkoholikov. Doseči želimo tudi strokovnjake v različnih deželah, ki pridejo v stik s takimi otroki, pa imajo na tem področju manj izkušenj. V okviru projekta smo izvedli delavnice za različne poklice v nekaterih evropskih državah, Cipru, Estoniji, Latviji; udeleženci so pridobili znanje in spretnosti oziroma veščine za obravnavo otrok, ki živijo v takih družinah,« je povedala Nena Koščavar Guček. Eden od »produktov« projekta bo tudi priročnik, v katerem bodo zbrane najboljše prakse in izkušnje tistih držav, ki preventivne programe in aktivnosti, namenjene specifično otrokom staršev alkoholikov, že imajo. »Za izdelavo tega priročnika dobrih praks smo zadolženi prav mi, slovenska ekipa. Končno ima projekt namen vplivati tudi na politiko in zakonodajo na tem področju z zbiranjem dobrih in uspešnih smernic. Cel način projekta je usmerjen v prakso: države, ki imajo na tem področju pomanjkljivo znanje in izkušnje, naj bi pridobile oboje od držav, ki so bolj izkušene in so na tem področju dosegle več,« je povedala naša sogovornica.

Zagotovljena anonimnost
Rezultati projekta še niso analizirani, saj zbiranje podatkov še poteka. Pilotske raziskave pa so pokazale, da živi z enim ali obema staršema alkoholikoma vsak 15. do 20. otrok. Značilno je, da so ti otroci, predvsem najstniki, zelo zaprti vase. »Na spletnih portalih, kjer si lahko izberejo za sogovornika strokovnjaka, zdravnika, psihologa itd., največkrat izberejo svojega vrstnika. Dečki so odločno bolj zaprti kot deklice. Všeč jim je anonimnost. Strah in sram predstavljata hudo oviro pri odpiranju teh posameznikov navzven in pri iskanju pomoči. Izkazalo se je tudi, da tisti, ki imajo kakršno koli pomoč zunaj družine (npr. stare starše, sosedo, trenerja, učitelja, prijatelja itd.), pogosteje ostanejo telesno, duševno, čustveno in socialno neoškodovani,« je povedala Nena Koščavar Guček in dodala, da bodo v raziskavi skušali ugotoviti, kateri so še dejavniki, ki (po dosedanjih podatkih) približno polovici otrok v družinah staršev alkoholikov omogočajo, da ne utrpijo naštetih posledic.

Pri nas specifičnega projekta, namenjenega otrokom, katerih starši ali eden od staršev je alkoholik, žal nimamo. Vse več mladih svojcev alkoholikov se vključuje v program Al-teen, mednarodno organizacijo, ki deluje tudi v Sloveniji pod okriljem društva Al-Anon. Njihovo temeljno načelo, po katerem društvo deluje, je anonimnost, zato ne vodijo nobenih kartotek, niti ne evidence članstva. Glede na množično razširjenost alkoholizma pri nas članstvo stalno narašča, trenutno pa, so nam povedali v društvu, ni opaziti večjega prihoda novih članov. V Sloveniji že deluje več kot 50 skupin Anonimnih alkoholikov in 36 Al-Anon skupin.

Ljudje smo premalo ozaveščeni o tej problematiki, redki vedo, da je alkoholizem bolezen, ki se jo da uspešno zdraviti. »Tudi svojci se pogosto nezdravo in neprimerno odzivajo, se sramujejo in skušajo prikriti alkoholizem v družini. Partnerji si zastavljajo vprašanja, kaj so naredili narobe, da se je pri možu oziroma ženi razvil alkoholizem, in zakaj se je to zlo moralo zgoditi ravno v njihovi družini. Nase prevzamejo v glavnem vse obveznosti in skrbijo, da družina navzven deluje normalno, kljub temu pa se počutijo nesposobni, manjvredni in krivi,« so nam povedali v društvu Al-Anon.

Društvo Al-Anon ima en sam namen: pomagati družinam alkoholikov. Na njihova srečanja lahko pride vsak, ki se čuti prizadetega zaradi pitja neke druge osebe v svoji bližini, ne glede na to, ali se je alkoholik že odločil za treznost ali ne. Napredek pa je odvisen samo od vsakega posameznika.

Prosite za pomoč
Al-Anon ne postavlja nobenih pogojev ali omejitev glede članstva, zato prihajajo k njim pripadniki vseh slojev. Člane združuje njim skupno trpljenje in niso pomembne razlike po družbenem položaju, okolju, izobrazbi, verskem ali političnem prepričanju, barvi rasi ali starosti. Noben član ni drugačen ali pomembnejši od katerega drugega.
Vse potrebne informacije lahko zainteresirani dobijo na telefonskih številkah: 041 590-789,  031 744-722,  01 256-74-80 in odzivniku  01 251-30-00 ter  na spletni strani: www.al-anon.si.
Otroci in najstniki, stari med 14 in 18 let, ki bi radi sodelovali v anonimni raziskavi evropskega projekta Chapaps, lahko odgovorijo na anketo, objavljeno na spletni strani http://www.euro-kid.eu/.