Izobrazba je okno v svet

Diplomirala je iz političnih ved na Univerzi v Ljubljani, magistrirala in doktorirala pa na Univerzi v Beogradu. Usposabljala se je na menedžerskih šolah INSEAD Fontainebleau, IMD Lausanne in Harvard Business School. Je gostujoča predavateljica na več evropskih in ameriških univerzah ter svetovalka za razvoj menedžmenta pri vrsti vlad srednje in vzhodne Evrope. Prof. dr. Purgova je decembra 1995 postala članica Mednarodne akademije za menedžment, novembra 1999 pa častna doktorica Moskovske državne univerze za upravljanje Skolkovo. Pred kratkim je postala tudi svetovalka na Poslovni šoli na Univerzi v Leipzigu. Ameriška revija Business Horizons jo je septembra 2001 uvrstila med sodobne guruje menedžmenta v svetu. Je avtorica in soavtorica več knjig in številnih člankov.

Kakšni so bili začetki? So se pojavljale težave na vaši karierni poti?
Na začetku svoje poklicne poti sem imela veliko težav, za katere sem še danes hvaležna. Težave te oblikujejo v močnejšo in trdnejšo osebnost. Svojo pot sem morala prepotovati sama, starši so mi stali ob strani tako, da so mi dovolili samostojnost. Učitelji v osnovni šoli so prepoznali mojo navdušenost nad učenjem in me pri tem spodbujali.

Kateri ljudje so zaznamovali vašo karierno pot in kako?
Zagotovo so imeli učitelji v osnovni in srednji šoli največji vpliv na moj razvoj, še pred tem pa moji starši, ki so mi vcepili svoje vrednote in norme, ki me še danes vodijo skozi življenje. Pokazali so mi, da lahko samo s trdim delom razviješ svoje sposobnosti. Hvaležna sem tudi francoski družini, ki me je spontano povabila na njihov dom v Provanso, kjer sem preživela celo poletje in pri njih spoznala veliko Francozov, ki so mi pozneje pomagali, ko sem študirala v Parizu.

Veliko in pomembno vlogo ima tudi vaš mož.
Zna me poslušati in mi pogosto pomaga že s tem, da mi prisluhne. Ko artikuliraš problem, ga v bistvu že rešuješ. Z nasveti pa mi pomagajo tudi naši profesorji, ki prihajajo z vsega sveta, in pa seveda s profesionalnim delom najožji sodelavci in predvsem sodelavke, ki jih je največ. Pri večini najbolj cenim popolno predanost in navdušenost nad našim skupnim projektom – postavitvijo ene najboljših menedžerskih šol v Evropi.

Kaj vam pomeni izobrazba?
Izobrazba je zame okno v svet. Način za spoznavanje samega sebe. Da ti orodje − znanje in spretnosti − za spoznavanje drugih. Izobrazba je način za odkritje svojih talentov.

Kolikšen delež ima izobrazba pri delu in ali so vseeno najpomembnejše izkušnje?
V primeru, da se lotevaš nekega projekta, neke naloge, izobrazba povečuje možnost uspeha, izboljšuje rezultate. Če se učiš samo iz izkušenj (na primer poskusi in se zmoti), je pot do uspeha običajno veliko daljša, možnost, da propadeš (in s tem doživiš, ti in vsi okoli tebe, vse posledice tega propada), pa veliko večja. Po drugi strani izobrazba brez izkušenj negira realno stanje in pelje v teoretične, pogosto neuporabne rešitve, tako kot izkušnje brez izobrazbe sicer dajo praktične rešitve, pri čemer pa pogosto nimajo širšega vpliva.

Kaj vse počnete kot direktorica tako uspešne poslovne šole?
Rešujem vsakodnevne menedžerske probleme, 70 odstotkov časa pa posvetim strateškim zadevam. Poleg Poslovne šole Bled, ki je mednarodna in ima že zdaj 80 odstotkov tujih udeležencev na študiju, vodim tudi Združenje menedžerskih šol srednje in vzhodne Evrope − CEEMAN, ki ima 170 članov iz 42 držav. To pomeni, da sem stalno na poti zaradi promoviranja šole, iskanja najboljših profesorjev in zaradi podpore drugim šolam, ki so povezane v Združenje menedžerskih šol − CEEMAN.

Pogosto ste govornica na mednarodnih konferencah drugih združenj.
Lani sem se udeležila vsaj tridesetih: v ZDA, Južni Afriki, Albaniji, Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Franciji, na Slovaškem, v Latviji, Srbiji, Rusiji, če omenim le nekatere. Zadnje čase sem pogosto v Rusiji, saj sem svetovalka največji ruski menedžerski šoli Skolkovo. Na svojih potovanjih srečujem izjemno zanimive ljudi in pogosto zaznavam rezultate svoje dejavnosti, zato je vse, kar počnem, vredno naporov.

Spoznali ste večji del politične in poslovne elite, na mednarodnih konferencah pa tudi najbolj znane strokovnjake za menedžment.
V Južni Afriki sem spoznala večji del politične in poslovne elite, na mednarodnih konferencah pa najbolj znane strokovnjake za menedžment, kot so C. K. Prahalad, Philip Kotler, Michael Porter, Henry Mintzberg idr. Srečanje s pokojnim Petrom Druckerjem in njegovo soprogo Doris mi je prineslo veliko drugih srečanj, še posebno letos ob stoti obletnici rojstva Petra Druckerja, ko se vrstijo konference o njegovem delu, kjer sem si izbrala majhno, vendar pomembno nišo − Drucker in umetnost. Večkrat sem se srečala z ruskim predsednikom Medvedjevim in nekaterimi največjimi ruskimi poslovneži, ki so zbrani okoli poslovne šole Skolkovo.

Kateri so največji izzivi pri vašem delu?
Največji izziv je, da vsak dan storim kakšno izboljšavo pri svojem delu in da nikoli nisem zadovoljna z doseženim. Izziv je, da neprestano inoviraš in da si vedno vsaj leto dni pred drugimi. Na IEDC smo bili kar desetletje pred drugimi v Evropi pri uvajanju predmetov poslovne etike v študijske programe, zadnji dve leti pa smo prepoznani po inovativnosti zaradi uvajanja umetnosti v študijski program in predmeta trajnostni razvoj. Zaradi teh inovacij smo bili oktobra lani v ZDA izbrani za eno od stotih najinovativnejših šol na svetu. Letos se bomo zagotovo uvrstili med prvih dvajset.

Kakšen je po vašem mnenju recept za uspeh?
Menim, da je mogoče odkriti svoje talente le, če si aktiven. Ni pomembno, na katerem področju si aktiven. Zgrabi katero koli priložnost in se ji v celoti posveti. Nikoli ne smeš reči »ne zmorem tega«, če nisi poskusil. Pogovarjaj se, sprašuj, uči se od drugih ljudi in njihovih izkušenj. To je način, s katerim lahko ugotoviš, na katerem področju lahko največ prispevaš.

Kje in kako najraje preživljate prosti čas?
Dejstvo je, da nimam veliko prostega časa, nekaj pa vseeno. Porabljam ga za rekreacijo in fizične aktivnosti, ki jih na potovanjih zanemarjam. Ko sem kje na poti, si poskušam ogledati kakšno razstavo, prebiram knjige. Žal ne berem toliko, kolikor bi si želela; če že berem, so to knjige o menedžmentu in umetnosti, ki me zelo zanima. Oba z možem naju najbolj zanima sodobna likovna umetnost.

Kateri izziv je za vas največji?
Predvsem zdravje, da bom lahko še naprej ustvarjala na isti ravni kot zdaj.

Pot do zdaj

Prof. dr. Danica Purg je po gimnaziji v Mariboru odšla študirat politične vede, smer novinarstvo, v Ljubljano, od tam pa v Pariz na Sorbono študirat francoščino. Pot jo je nato za krajši čas odpeljala v London na tečaj angleščine. Vse te dejavnosti si je plačala sama, z delom; v Ljubljani se je preživljala s pisanjem člankov za Mladino in Delo (pri Mladini je bila dlje časa urednica mednarodne strani), v Parizu je pomivala posodo, varovala otroke in prevajala.

Njeno prvo delovno mesto je bilo blizu študija političnih ved, v svetu politike v Beogradu, po vrnitvi pa v Ljubljani. Pozneje je gradila svoj drugi talent − poučevanje. Predavala je na današnji fakulteti za organizacijske vede in obenem doktorirala iz alternativnih oblik upravljanja podjetij na Nizozemskem (pred tem pa magistrirala iz upravljanja podjetij v Franciji).

Takratni predsednik GZS Marko Bulc, ki jo je poznal iz Beograda, jo je povabil k sodelovanju z željo, da pomaga pri postavitvi prve prave menedžerske šole v takratni Jugoslaviji (leta 1985). Izziv je bil velik, potrebovala je veliko poguma, da zapusti univerzo in se poda na neznano področje menedžmenta. Ko je zadolžitev sprejela, so se prve težave šele začele; za mnoge v GZS je bil koncept postavitve mednarodne menedžerske šole preveč ambiciozen, dotedanji sodelavci Centra Brdo so se upirali spremembam, poznejša menjava predsednikov v GZS ni bila naklonjena njenim ambicijam, akademsko okolje ni prepoznalo prednosti poslovnega modela itd. Danes ni verjetno nikogar več, ki ne bi priznal pravilnosti tega koncepta.