Takšna neurja smo si zakuhali sami

Očitno doslej najmočnejši nevihtni sistem se je začel tisto nesrečno nedeljo ob 12.10, ko je nad Tržaškim zalivom nastal nevihtni oblak, ki je nosil s seboj neurje z močnim vetrom, ponekod tudi točo. Uro pozneje je bil oblak nad območjem Idrije, ob 14.10 na območju Kamnika, uro pozneje v bližini Slovenj Gradca in ob 16.10 tik pred Mursko Soboto. Slovenijo je prepotoval v dobrih štirih urah. Sunki vetra so po podatkih državne mreže meteoroloških postaj dosegali hitrost okoli 90 kilometrov na uro, ponekod pa je veter, predvsem kot piš ob nevihtah, tako imenovani "downburst", v sunkih lokalno lahko presegel hitrost 120km/h. Na območjih, kjer je bil nevihtni piš še dodatno okrepljen zaradi konfiguracije terena in posledično dodatnega stekanja zraka, kot denimo v vasi Gozd pri Černivcu, je povzročil največjo škodo.

Gozd nad Kamnikom: neurje z močnim vetrom je podiralo drevesa in odkrivalo strehe hiš. Matej Povše

Strokovnjaki Agencije za okolje in prostor RS - Arso, v okviru katere deluje državna meteorološka služba, takoj po nevihti niso izključili možnosti tornada, so pa potrdili, da je šlo za edinstven pojav zelo močne nevihte. Po helikopterskem ogledu prizadetih območij so prišli do zaključka, da tornada sicer ni bilo, pač pa je šlo za močan nevihtni piš, ki se je ob dvigajočem reliefu še okrepil.

Lovci na tornade na delu

Po neurju je mnogo očividcev zatrdilo, da je šlo za tornado in v to je prepričan tudi strokovnjak za vremenske pojave Blaž Seretinek:

"Šel sem na prizadeta območja in posnel fotografije, ki jih sedaj preučujejo v tujini. Potrdili so naša predvidevanja. V gozdu nad Črnivcem sem opazil, da so vsa drevesa obrnjena v eno stran, tornado pa si je glavno pot ubral skozi vas Gozd, kjer je bilo vse dobesedno razmetano po celi dolini. Tudi drevesa so bila poležana vsako v svojo smer, kar je značilnost tornada."

Blaž Seretinek skupaj z Andrejem Matkom in Markom Korošcem, študentom meteorologije, vsako leto v ZDA aktivno sodeluje pri spremljanju ekstremnih vremenskih pojavov. Pri nas so tako prav oni redki poznavalci teh uničujočih vetrov, zagotovo pa edini Slovenci, ki jim pravijo tudi "lovci na tornade".

"V Ameriki je najbolj znano območje Tornado valley (Dolina tornadov), ki leži na višini od 1000 do 1500 metrov, kjer od aprila do junija pustošijo tornadi. V to dolino prihajamo lovci na tornade z vsega sveta, kajti to so veličastni trenutki divjanja narave, naša opazovanja pa dopolnjujejo ugotovitve meteorologov. O vremenu se da veliko pogovarjati, saj je vreme tudi resna tema, ki usodno vpliva na naše življenje," razlaga Blaž Seretinek, sicer ekonomist in eden najbolj aktivnih članov slovenskega vremenskega društva Zevs. V društvu, podobnih je v svetu zelo veliko, je okoli sto članov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z meritvami, opazovanji in napovedmi vremena.

Koliko se napovedi ljubiteljskih vremenoslovcev razlikujejo od uradnih napovedi in kakšna je korist takega početja?

"Največja razlika je v tem, da naša opazovanja niso uradna, naša vremenska napoved uradno sploh ne obstaja, ker je v nasprotju z zakonom, ki pravi, da vremensko napoved lahko izdaja le za to pristojna služba. Obstaja torej le naše osebno mnenje o tem, kakšno naj bi bilo vreme, ima pa veliko prednosti, saj si člani Zevsa lahko privoščimo veliko več svobode pri razlagah vremena in vremenskih pojavov."

Je torej bil ali ni bil tornado?

Neurij bo vedno več in vse hujša ter tudi močnejša bodo, kot je bila nevihta 13. julija, ko so tudi uradni strokovnjaki najprej pritrdili, da gre za tornado, nato pa spremenili svoje mnenje.

"Arso je po nekaj dneh ovrgel našo tezo o tornadu, mi pa smo vanjo prepričani. Niso nam dovolj le mnenja strokovnjakov, ki smo jih dobili iz Italije, Nemčije, Avstrije in ZDA, z analizami terena in materiala bi radi to tudi sami dokazali. Tornado je del zelo močne nevihte, ki ga skoraj vedno nosi s seboj nevihtni piš, hladen zrak se spusti iz nevihtnega oblaka proti tlom tudi s hitrostjo več kot 150km/h. To je vrtinčast veter, ki piha v eni smeri, lahko pa ga ob kakšni oviri malo obrne. Če nastane tornado v nevihti, je to dejansko vrtinčast oblak, ki se običajno na sprednjem delu nevihte spusti do tal in ob enaki hitrosti 150km/h zaradi vrtinčenja zraka naredi veliko več škode, kot bi jo sicer veter z enako močjo oziroma hitrostjo. V društvu Zevs menimo, da je bil to tornado in pri takih pojavih se lahko vsi veliko naučimo, dejansko pa sploh ni pomembno, kdo ima prav in kako ta uničujoči veter imenujemo."

Tornadi so najpogostejši na ameriškem srednjem zahodu, manjši in kratkotrajnejši tornadi pa se sedaj pojavljajo tudi pri nas v Sloveniji, kjer imamo že brez podnebnih sprememb veliko nevihtno aktivnost.

"V srednji Evropi se pojavljajo že ves čas, morda nekoliko pogosteje v zadnjem času, vendar se zaradi hitrega širjenja informacij zdi, kot da so se začeli pojavljati šele sedaj. Dejstvo pa je tudi, da se podnebje spreminja in da so ti pojavi vse pogostejši. Za Slovenijo mislim, da bodo to bolj osamljeni primeri, teren bo verjetno zelo omejeval njihovo trajanje na tleh, kar pa še ne pomeni, da ne bodo nastajali."

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)