Nedeljski.Dnevnik.si Tiskane izdaje/Nedeljski dnevnik

PRESTIŽNI NASLOV SO BRALCI PODELILI JOŽETU COLARIČU, PREDSEDNIKU UPRAVE KRKE

Slovenec leta 2011: Priznanje za zgodbo o uspehu

Prireditev v Litiji je minila v preletu zadnjih petih desetletij, ob dobri glasbi in satiri - Častni Slovenci leta so postali možje, ki so rešili življenje - Miro Kregar, drugi dobitnik plakete Jureta Robiča

"To ni le priznanje meni, ampak tudi mojim sodelavkam in sodelavcem v Krki. Devet tisoč nas je, polovica v Sloveniji, polovica v tujini. V Krki verjamemo, da delo in znanje vedno rodita uspehe in smo optimistično razpoloženi. Tudi letos bomo povečevali prodajo in predvsem še naprej vlagali v ljudi, ki so najpomembnejši. Priznanje z veseljem prevzemam, saj pomeni podporo in spodbudo vsem našim prizadevanjem. Da bomo še uspešnejši, da bomo dobro slovensko podjetje v mednarodnem okolju."

Le kdo ima večjo roko? Sašo Hribar ali simpatični dvojčici  Nika in Eva Prusnik, ki sta tudi tokrat navdušili občinstvo. Poglej fotogalerijo  

Besede predsednika uprave in generalnega direktorja podjetja Krka Jožeta Colariča, Slovenca leta 2011, so odmevale po polni litijski dvorani, z dolgim aplavzom pa je bila še zlasti nagrajena njegova napoved, da bodo v Krki tudi letos povečali število zaposlenih. Pošteno delo in uspeh ste torej naši bralci z izborom Slovenca leta 2011 nagradili in presenetili tudi tiste, ki se jim v soboto zvečer na prireditvi niti sanjalo ni, kdo bi utegnil prevzeti ta laskavi naziv.

Bo športnik, politik, kulturnik? Redki so v teh turbulentnih časih pričakovali, da bo to gospodarstvenik, a zgodba o uspehu podjetja, ki daje kruh praktično polovici Dolenjske ter še marsikateremu Belokranjcu in tudi številnim v tujini, je tokrat prevladala.

Več kot sto nastopajočih

Presenečenje letos ni bil le Slovenec leta, pač pa tudi sama prireditev, ki je bila prava retrospektiva časa, petdesetih let, kolikor že izhaja Nedeljski dnevnik. Zato so bile priprave seveda še toliko bolj intenzivne, vse skupaj se je začelo že v petek s postavitvijo scene in v soboto zgodaj popoldne s tonskimi vajami, generalko in številnimi podrobnostmi, ki spremljajo takšno prireditev, na kateri skoraj noben korak ne sme ostati nedorečen.

"Tako se dela prireditev, že na generalki imamo polno dvorano," je komentiral Tone Fornezzi Tof, ko je gledal mlade harmonikarje Tonija Sotoška. Bilo jih je sedemdeset, poleg njih pa še člani Otroškega pevskega zbora RTV, tako da je bilo letos samo nastopajočih krepko čez sto, s celotno ekipo, če prištejemo še vse tehnične ekipe RTV, režijo in organizacijo, ekipo Dnevnika in Jožeta Pirmana, ki je poskrbel za ozvočenje in svetlobne učinke, pa smo s številko vseh nastopajočih in sodelujočih že krepko presegli številko sto petdeset.

In potem se je začelo. Simona Vodopivec Franko je blestela v vlogi voditeljice in tudi prve dame legendarnega Moped showa, Sašo Hribar in Jure Mastnak sta na oder vabila goste, ki so, vsak po svoje, še posebno zaznamovali enega od petih desetletij od izida našega časopisa. Za briljanten uvod v dogajanje so seveda poskrbeli kdo drug kot mladi harmonikarji Tonija Sotoška in ansambel Spev, ki so se s pesmijo V dolini tihi poklonili legendi ne le šestdesetih, ampak tudi vseh naslednjih desetletij, pokojnemu glasbeniku Lojzetu Slaku.

V šestdesetih letih je občudovanje in navdušenje požel telovadec Miro Cerar. Na prireditvi v Litiji ga je gostil Čolnič. Gost sedemdesetih let je bil tekstopisec Dušan Velkaverh. Vseh njegovih izjemnih in legendarnih pesmi, ki jih prepevajo z enakim žarom kot pred štiridesetimi leti, niti ne bi mogli našteti, a če omenimo le Silvestrski poljub… V precep ga je vzel prekaljeni Hribar, ga povprašal, ali bo morda res kandidiral za zunanjega ministra…

"Ja, sem res mislil, da me boste kaj vprašali o načrtih. Glede na to, da sem rojen v Gvajani, šolan v tujini in sem iz upokojenskih vrst, se mi zdi, da imam kar velike možnosti, da postanem tudi jaz minister," je zvito odgovarjal na Hribarjeva vprašanja. "Pred 42 leti sva z Mojmirjem Sepetom napisala pesem, ki jo je v prvi izvedbi pela Majda Sepe. Pesem, ki je ostala za vedno…" je nekoliko nostalgično napovedal pesem Med iskrenimi ljudmi, ki smo jo tokrat slišali v izvedbi Bilbi, harmonikarja Janeza Dovča in Otroškega pevskega zbora RTV.

Helena, Kučan in Petra

Desetletja so se vrstila, Helena Blagne pa je skoraj prehitela Jureta Mastnaka, tokrat v imitatorski vlogi Mirsada Alešiča, ki jo je tako očaral, da se mu je ves čas glasno smejala in se spomnila osemdesetih let. "Pogrešam nekdanjo Jugoslavijo, ker je bil to velik trg za glasbenike. Veliko nagrad sem osvojila na splitskih in makedonskih festivalih in vesela sem, da se je moja zgodba začela takrat," se je spet nasmejala in Ališiču, ki da ima tako grozno "štimo", za konec priporočila še suhe slive.

Gost Lada Ambrozia (Sašo Hribar) je bil prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, človek, ki je zaznamoval devetdeseta leta. Malo sta se lovila z izjavami sem in tja ter na koncu pristala v resnih vodah. "Na Slovenijo sem ponosen ter vedno in povsod povem, da je še vedno dostojna in spoštovanja vredna dežela. Slovenija in Slovenci niso enako, kot je slovenska politika. To razliko sem vedno delal," je povedal Kučan.

Čuki, Nuša Derenda, Nika in Eva Prusnik, Eva Boto, dame Misije Evrovizija in drugi nastopajoči, ki so prireditvi vdahnili še mladostno energijo, so se vrstili, desetletja spominov, na katere danes spominjajo le še neminljive fotografije in posnetki, so pri marsikom izvabila nostalgijo gledalcev, tudi ob omembi velikih imen, ki so zaznamovala pretekli čas.

Zadnje desetletje je več kot zaznamoval pokojni dr. Janez Drnovšek, Ivo Milovan (Jure Mastnak) pa je na oder povabil damo, ki bi ji Janez Drnovšek zagotovo z veseljem stisnil roko - saj je tudi sama v tistem obdobju dokazala, da ima vse tisto, kar imajo največji: trdno voljo in pogum za doseganje svojih ciljev - športnico Petro Majdič, ki je bila Slovenka leta 2009. Iz šaljivih voda sta zašla v resne, pa spet nazaj, seveda ni šlo niti brez tiste znane luknje v Vancouvru: "Takrat je bila Slovenska vojska zelo ponosna name, saj so menda rekli, da me bodo vzeli s seboj na vsako misijo, ker bom zagotovo vedno našla luknjo, tudi tam, kjer je nihče drug niti opazil ne bi…" Milovan pa se ni dal: "Karel Destovnik je zapisal, da bi za domovino padel še enkrat. Bi vi padli še enkrat?"

"Zato da bi bilo Slovencem bolje, vsekakor. Ampak mislim, da je bilo enkrat dovolj in smo se iz tega naučili, da zmoremo," mu ni ostala dolžna Petra.

Priznanja in Slovenec leta

Naslov častnih Slovencev leta 2011 so tokrat prejeli štirje možje, ki so znali zbrati pogum in znanje za pomoč sočloveku v stiski. Jano Gradišek, Ivan Kodrin, Tomaž Kržičnik in Mitja Sluga, delavci podjetja Lek Ljubljana, so konec oktobra Urošu Merčunu rešili življenje z uporabo avtomatskega defibrilatorja, potem ko se mu je ustavilo srce. Priznanje sta jim podelila odgovorni urednik Nedeljskega Zlatko Šetinc in župan občine litija Franci Rokavec, Tone Fornezzi - Tof, veliki prijatelj pokojnega Jureta Robiča, pa je trofejo v spomin na velikega maratonskega kolesarja podelil ultramaratoncu Miru Kregarju.

Veliki ljudje, velike zgodbe, kot je velika tudi zgodba Slovenca leta. Ne le letošnjega, vsakega. Pri Slovencu leta ne gre le za zmago, gre za sporočilo ljudi, naših bralcev, ki z glasovanjem sporočajo svoje misli, svoja pričakovanja do ljudi, ki jim pripade takšen naziv. Ali kot pravi predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan: "Bralci Nedeljca so stavili na tri največje vrednote, ki jih bomo v časih, ki prihajajo, še kako potrebovali. Državo in njene vrednote pooseblja dr. Danilo Türk, ki je zasedel tretje mesto. Vztrajnost in neizprosnost Tina Maze, ki je bila na drugem mestu. Naši bralci pa so  največ glasov namenili delu. Trdemu, predanemu delu več generacij, tisočih delavcev, pisanih z veliko začetnico. Slovenec leta je predsednik uprave in generalni direktor slovenskega podjetja Krka Novo mesto Jože Colarič."

Zadonele so fanfare, Slovenec leta je dobil glinenega žvrgolavčka (avtor Jakob Nosan), ki že vrsto let kot simbol spremlja Slovenca leta. Tudi zaradi zgodbe, ki jih imajo v sebi generacije malih glinenih ptičkov, ki zapojejo, če pihneš vanje. Prireditev Slovenec leta 2011 je bila letos posebna tudi zato, ker smo praznovali petdeset let Nedeljca, časopisa, ki se je, tako kot nekatere legende, vtisnil v domove in srca Slovencev. Bere ga generacija za generacijo, v petdesetih letih je zamenjal že kdove koliko bralcev, dobil tudi svojo himno, ki so jo v osemdesetih letih v napovedniku na televiziji Slovenija uporabljali kot podlago za posnetke slovenske dežele - Ipavčevo pesem Bodi zdrava, domovina. Domovini je za nasvidenje in v pozdrav novim desetletjem tankočutno zapel Slovenski oktet.

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Dnevnik.si