V letu dni iz raja v brezno

Darja, Tilen in Nino imajo kar veliko stanovanje. Preveliko zanje. To je stanovanje za štiri ljudi. In nekoč so v njem tudi živeli štirje. Pa se zgodi, kot se marsikje. Pred letom dni se je oče odselil. Ni ne prvi ne zadnji. In mama z dvema otrokoma je ostala sama. Darja zdaj išče rešitev iz svojega obupnega položaja, v katerega je zabredla. "Ja, prej je bilo kar lepo, v enem letu pa se je vse obrnilo na glavo. Zdaj preprosto ne vem več, kako naj se izvlečem iz te črne luknje. Ne vidim izhoda. Iščem na vseh koncih in krajih, vendar se nič ne premakne, kot da sem se zavila v neprebojno spiralo brez konca," nam obupano pripoveduje enainštiridesetletna Darja.

Vsi imajo težave z zdravjem

Darja Zupanc je invalidka že šestnajst let. Šepa, težko hodi, vsak korak ji povzroča bolečino. "Takrat sem imela rutinsko operacijo kurjega očesa na stopalu, pa so mi prerezali živce in kite in je prišlo do tako imenovanega sudokovega sindroma. Sicer ne vem, kaj natanko je to, je pa res, da je moja noga močno zavrta. Morali so mi reševati kosti v nogi, ker so bile vse luknjičaste. Potem so ponovno operirali, da so mi zdrave kite in živce povezali skupaj in mi dali noter vijak, da mi noga vsaj malo funkcionira. Vsak korak me boli, a raje kot da bi jemala zdravila, prenašam bolečino, saj imam visok prag bolečine. Ni možnosti, da bi se kaj izboljšalo. Od tega se mi je začela sesedati tudi hrbtenica, imam uničen peti in šesti disk, poleg vsega pa v levi nogi še hudo osteoporozo."

Zato je vse od takrat doma, saj je invalidka tretje kategorije. "Dobivam invalidnino oziroma pokojnino 385 evrov, zraven sta še otroška dodatka, bivši mož pa priloži še 150 evrov preživnine in to imamo za življenje. Kaj naj rečem, nekako znese skupaj 600 evrov, saj imam še star kredit, in s tem moramo trije živeti. Stanovanje pripada podjetju Nepremičnine, plačevati moram najemnino in stroške in vse skupaj znese okrog 400 evrov. Tako nam za mesec dni za življenje ostane dvesto evrov, če nam toliko ostane, kar se ne dogaja vedno," razlaga razmere, v katerih se je znašla, Darja Zupanc.

Da bo vse skupaj še hujše, imata zdravstvene težave tudi otroka. "Starejši sin Nino je od petega leta astmatik, ves čas jemlje zdravila, tri ali štiri vrste jih ima. Pri desetih letih so ugotovili, da ima poleg tega še epilepsijo. Ni dedna, se je pa s tem rodil. Nino sploh nima tistih tipičnih napadov, ima pa stanje zamaknjenosti. V nekaj se zazre, zdi se, kot da posluša, ampak v bistvu ne ve nič, za kaj gre. Tisti trenutek je popolnoma odsoten. To traja dve, tri minute in to se mu lahko zgodi kadarkoli in kjerkoli. Ima zelo močna zdravila, ne sme sam v hribe, sam ne sme niti v vodo. Nino mora biti pod stalnim nadzorom. Tudi s Tilnom smo imeli pred leti težave, imel je želodčni refluks. Dvakrat ali trikrat je bil tudi v mariborski bolnišnici, fant je imel tudi po dvesto in več napadov v kratkem času. No, hvala bogu je zdaj s tem v redu, a so mu pozneje ugotovili tudi šum na srcu, a je tisto na srečo tudi izzvenelo."

Vse se je sesulo lani

Lani spomladi se je Darja razšla z bivšim možem. Od aprila naprej živi sama z otrokoma, oktobra je bila tudi uradna ločitev. "Od februarja naprej sem nekako le uspela urediti tudi za višje otroške doklade, pred oktobrom sem bila še brez njegove preživnine in otroške doklade so bile tedaj še minimalne. Preživeti dva otroka in sebe v takih razmerah je praktično nemogoče. Na srečo mi je veliko pomagal Karitas z oblačili in hrano, v šoli pa nam gredo zelo na roko. Letos sta dobila vsak svojo šolsko torbo, kosilo imata zastonj, tudi šolo v naravi nam omogočijo brezplačno. Res, veliko mi pomagajo v šoli, predvsem njuni razredničarki, Vlasta Gričar in Milena Smisel. Poleg tega zelo sodelujemo tudi s tako imenovano malo hišo Palčkov tabor. To je ustanova, ki skrbi za otroke iz razdvojenih družin, so v Pilštajnu pri Kozjem. Vsake toliko časa gredo za nekaj dni na tabor. Če ne bi bilo vsega tega, otrok ne bi mogla preživeti."

A najhujše težave ima Darja z zaostalimi položnicami. "Tega se je nabralo za kakšne tri, štiri tisoč evrov. V tem času, ko smo ostali sami z vsemi temi minimalnimi dohodki, tega enostavno nisem mogla poravnavati. Zdaj nam grozi celo deložacija. Prav včeraj sem dobila od energetike opomin, da bodo zaostale položnice poslali na Nepremičnine, tam pa naj bi začeli postopek deložacije. Vse skupaj se je nabralo v času, ko je bivši mož odšel. Jaz preprosto nimam kje dobiti 400 evrov, da bi plačevala vse stroške. Poglejte, v tem trenutku nimam v denarnici niti 20 evrov, da bi otrokoma kaj kupila. Pred časom smo morali prodati zakonsko posteljo, da sem dobila nekaj denarja. Ja, res je, prej smo kar dobro živeli, ko pa je bivši mož odšel, se je vse skupaj začelo sesedati."

Nogomet in harmonika

A vendarle se Darja, Nino in Tilen odlično razumejo, to je tudi videti tisti trenutek, ko se mala fantiča vrneta iz šole. "Ja, hvala bogu, razumemo se pa res dobro. Ves dan smo skupaj. No, otroka gresta popoldne tudi tu zraven na igrišče, Nino ima rad nogomet in je celo treniral. To lahko počne toliko časa, dokler se ne utrudi. Utrudi se pa dokaj hitro, ne samo pri športu, ampak tudi v šoli. Kam drugam ne gremo. Za zimsko veselje ni denarja, za na morje tudi ne, pošljem ju le s pomočjo Zveze prijateljev mladine, sami smo bili enkrat ali dvakrat pred leti, za drugam pa ni denarja. Nino je dobil kar dve nogometni žogi, vendar sta precej prazni, saj nimam denarja, da bi mu kupila tlačilko. Tilen ni ravno športnik, on bi raje igral na harmoniko. No, če bi jo imel, seveda."

To je to! Darja nima nikogar, ki bi ji lahko pomagal. Od bližnjih namreč. "Edino mama mi da sem in tja kakšnih dvajset evrov, da fantoma kaj kupim. Kako naj da več, kako naj pomaga s svojo nizko pokojnino! Poleg tega so mi tudi očitali, da sem zasvojena s kockanjem. Dajte no! Priznam, da sem šla pred časom dvakrat ali trikrat z dvajsetimi evri tja. Ker nisem imela drugega izhoda, sem šla poskusit srečo, da bi nas izvlekla iz tega brezna. In potem ti očitajo zasvojenost. Ko sem bila sama, mlajša, ko sem živela pri mami, takrat sem lahko šla, takrat je bilo tudi več denarja. Ko pa smo prišli sem, se je to končalo. Veste od vseh teh pritiskov in težav sem tudi sama zbolela, zdravim se zaradi depresije; ker se je vsega nabralo preveč, obiskujem psihiatra. Ne vidim pravega izhoda."

Darja pravi, da je stanovanje zanje res preveliko in da bi ga takoj zamenjala za manjšega, saj bi bilo tako tudi manj stroškov. "Tako velikega res ne potrebujemo, takoj bi ga zamenjala. A kje in kako? Na Nepremičninah pravijo, naj si sama najdem zamenjavo. Kje naj iščem? Vse to se nam je naprtilo na hrbet. Kako bomo živeli naprej? Ne vem, najprej moram rešiti težave s položnicami, potem bomo nekako zmogli, sem prepričana. Potem bi, kako naj rečem, potem bi živeli kot mali bogovi, vsi trije, potem bi življenje dobilo povsem drugačno podobo."