Ko zaplešeta telo in duša

Tjaši Artnik Knibbe

Capoeira je brazilska plesno borilna veščina, ki nastane kot spojitev afriške duhovne tradicije z brazilskim temperamentom in energijo. Kot borilno veščino so jo izoblikovali afriški sužnji, ki so s pretvezo, da izvajajo religiozne rituale, urili svoje telo in ga preoblikovali v učinkovito orožje na poti k osvoboditvi.

Svojo izkušnjo z veščino capoeire nam je zaupala diplomirana teologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, terapevtka Heart & soul Healing ter inštruktorica CapoeireEnergy, Anina Derkovič.

"V zadnjih šestih letih uporabljam pri svojem delu prebujanja potencialov kot medij tudi telo, saj preko telesne izkušnje najlažje integriramo spoznanja, ki so nam potrebna, da izboljšamo kakovost lastnega življenja," je v uvodu poudarila Anina.

Kaj pravzaprav je capoeira energy?

"Capoeira energy je vadba, ki sem jo izoblikovala sama, prilagojena pa je potrebam današnjega človeka. Sestavljena je iz preprostih fizičnih vaj, plesa in in duhovnih načel. Med vadbo postopoma spoznavamo delovanje našega telesa, misli in duha. Vključuje praktične vaje, teoretične osnove in terapevtsko vedenje s področja psihoterapije in alternativnih pristopov."

Gre za športno ali duhovno vadbo?

"Pravzaprav oboje. Ima pa izrazito močno duhovno komponento, ki jo pogosto prezremo pri fizični vadbi. Sama vadba je usmerjena predvsem na harmonizacijo različnih polarnosti, med katere sodi tudi delitev na športno (fizično) in duhovno. Ti dve razsežnosti se med vadbo prepletata in medsebojno bogatita. Kako v fizično vnesti duhovno komponento ter zavedanje o fizičnem telesu in o energetskih zakonitostih? Povezovalni element je zavest, ozaveščanje tega, kar delamo, kako se premikamo in kako dihamo."

Videti je fizično kar zahtevna. Je res primerna za vse?

"Prava capoeira je fizično kar zahtevna. Oblika, ki jo poučujem, ni tako naporna. Lahko bi rekla, da je primerna skoraj za vsakogar, izoblikovana pa je bila prav z namenom, da bi bile modrosti borilnih veščin dostopne tudi starejšim in tistim, ki niso v optimalni telesni pripravljenosti. Med vadbo postopno razvijemo in okrepimo telo v skladu s tem, kar telo dopušča. Gre za to, da vsak razvije svoj maksimum in da smo ponovno sposobni prisluhniti inteligenci telesa."

Kako nam lahko še psihofizično in duhovno koristi?

"Predstavljajte si uro in pol neprestane pozornosti in prisotnosti. Biti v tem trenutku, kjer ni preteklosti in ne prihodnosti, kjer lahko vidiš in ozavestiš svoje miselne vzorce in prepričanja, ki te delajo togega, starega in nefleksibilnega. Predstavljajte si eno uro in pol pravilnega dihanja, ko gibanje telesa polni in prazni pljuča ter preskrbi telo s primerno količino zraka. Okolje, v katerem lahko pogledaš na svoje pomanjkljivosti in jih presežeš tako, da se ob tem nasmejiš. Ko ozavestiš lastno energijo, se zaveš lastne moči in prebudiš kreativnost."

Kaj pa kot konstruktiven izraz jeze? Je to varna pot ali nas lahko v navalu jeze zakrči?

"Jeza je mogočna energija, ki je lahko razdiralna, lahko je pa tudi konstruktivna. Močnejša kot je, bolj pomembno jo je znati obvladati oziroma pravilno izraziti. Zdrava jeza je potrebna, da se lahko postavimo zase in da postavimo svoje meje. Opažam, da je pri zelo veliko tečajnicah jeza prekrita z neko dobroto in mehkobo. Potlačena ali zanikana jeza je destruktivna in lahko izbruhne na neprimeren način ali pa jo oseba usmeri proti sebi in postane samodestruktivna. Lastnih čustev se bojimo in prav tako jeze, ker menimo, da je neobvladljiva. Med vadbo gre za postopno zavestno prebujanje energije jeze oziroma agresije in njeno uravnavanje. S primernim telesnim izrazom, kombinacijo gibanja in dihanja, jo transformiramo. Integracija telesne izkušnje, njena ubeseditev in razumevanje pripomore k temu, da pozitivni učinki vadbe niso omejeni le na vadbeno uro, ampak lahko znanje in zavedanje, ki smo ga pridobili na vadbi, koristno uporabimo tudi v različnih situacijah v vsakdanjem življenju in medosebnih odnosih."

Kakšno vlogo ima pri vadbi glasba?

"Glasba ima ključno vlogo. Gre za to, da smo sposobni svoje gibanje prilagoditi in uskladiti z zunanjim ritmom. Uči nas čuječnosti, kako prisluhniti in se uskladiti. Smisel tega je, da smo pozneje sposobni zaznati svoj lastni ritem in plesati v skladu z njim. Glasba je hkrati tudi zunanji okvir, v kateremu se dogaja komunikacija med dvema igralcema in ki določa hitrost, slog igre in je tista, ki postavlja pravila."

Več o sami capoeiri si lahko pogledate na www.anina.derkovic.com.