En obraz, sto talentov

Slovenija ima nov film in v teh dneh se marsikdo radovedno sprašuje, kakšen bo odziv nanj. Prehodu, ki je pravkar prišel na slovenska filmska platna, nekateri napovedujejo uspeh. Zaradi drugačnosti, zanimive vsebine in ne nazadnje tudi zato, ker igra v njem eno glavnih vlog eden najbolj nadarjenih in vsestranskih slovenskih estradnikov, Jure Ivanušič.

Pri filmu Prehod gre tudi za ne prav običajno vsebino v slovenski kinematografiji.

"Film kot tak je zares neobičajen in zagotovo drugačen od siceršnje slovenske produkcije. Žanrsko gre namreč za psihološki triler. Kolikor mi je znano, je to prvi film te vrste pri nas. Zgodba govori o mednarodni združbi za manipulacijo ljudi. Tudi sama vsebina je zanimiva. Sam denimo igram slikarja, ki na otvoritvi razstave sreča žensko, ki jo je naslikal, a je prej še nikoli v življenju ni videl, kar sproži tok nenavadnih dogodkov. V bistvu bi lahko rekli, da gre za neke vrste znanstveno fantastiko, čeprav le na prvi pogled."

Zakaj?

"Predvsem zaradi tega, ker znanstvena fantastika velikokrat zavede ljudi. Gledalec vsebino navadno vzame za fikcijo, pri Prehodu, na primer, pa je skrita poanta v tem, koliko se ljudje zavedamo sveta in vsega, kar se dogaja okoli nas. Vsebina je tako pravzaprav prej obratna. Je aktualna, te stvari se danes v resnici dogajajo tudi pri nas. Film odpira temo, koliko, koga in kje vse se dandanes nadzira posameznika."

Menite, da je film kot takšen vzbujal pozornost že pred premiero tudi zaradi tega?

"Po mojem vsekakor. Potrebno pa je reči, da ne gre zgolj za to, ampak tudi za način, kako je narejen režijsko, scenaristično in igralsko, skratka kot rezultat dela celotne ustvarjalne ekipe. Menim, da smo vsi sodelujoči vanj vlagali maksimalno in da se to tudi vidi."

Kakšna izkušnja je bila to za vas?

"Izjemna. Tokrat sem prvič igral v filmu tega žanra. Poleg tega gre tudi za drugačen način dela. V trilerju je za razliko od kakšne drame zgodba posameznika dokaj nevsakdanja. To daje poseben pečat tudi samemu snemanju in končni podobi filma."

Ste si film v končni podobi sami že ogledali?

"Že. Doslej je bil namreč že prikazan v Beogradu, Trstu, Berlinu in Parizu. Povsod je bil lepo sprejet, poleg tega je prejel tudi nagrado občinstva na portoroškem festivalu."

Kako ga z očmi gledalca vidite vi?

"Težko odgovorim predvsem zato, ker kot igralec svojega filma ne morem videti povsem objektivno. Ob gledanju namreč vidim tudi stvari, ki so se pri vsakem od prizorov dogajale zraven in izza kamer, obiskovalec v kinu pa tega ne ve in si tudi ne more predstavljati. Po svoje je zato v prednosti, hkrati pa po drugi strani tudi prikrajšan. Igralec se mora tudi poistovetiti s svojo vlogo in se vživeti vanjo, gledalec pa jo doživlja na povsem drugačen način."

Bi rekli, da je film v čem poseben, drugačen?

"Da. Med drugim zaradi tega, ker je v treh jezikih, in sicer slovenskem, italijanskem in angleškem. Vsekakor bo zanimiv tudi odziv publike in njeno mnenje o tem."

Kaj trenutno počnete?

"V gledališču delam s polno paro. V Siti teatru nastopam v glasbeni monokomediji Od tišine do glasbe, ki ji rečem od kamene dobe do Rolling Stonesov. Stvar je naporna, a izziv, saj igram okrog trideset različnih vlog."