Pevka Katja Šulc je nemara v širši javnosti bolj prepoznana kot voditeljica televizijskih oddaj ali kot moderatorka. Nedavno pa je izdala nadvse zanimiv prvenec - Mila z uglasbeno poezijo znane slovenske igralke Mile Kačič. Dekle si zastran svojih talentov zasluži večjo pozornost.

Kako je nastala pobuda za ploščo z uglasbeno poezijo Mile Kačič? Založba Sanje je pred nekaj leti izdala celoten opus Mile Kačič v zbirki Skozi pomladni dež bom šla, zdaj prihaja plošča Mila. Nekaj uglasbitev slovenske poezije poznamo. Chris Eckman se je lotil Daneta Zajca in pesmim, združenim v albumu The Last Side of the Mountain, dal podobo nekakšnega alternativnega roka, v džezovskih vodah zagotovo plove album Mie Žnidarič, ki je nastal na podlagi pesmi Ferija Lainščka, uglasbil pa jih je Steve Klink. Nino de Gleria je med drugim uglasbil pesmi Srečka Kosovela, Daneta Zajca in Nika Grafenauerja.

"Uglasbena poezija me je od nekdaj privlačila. Kot sem nekje dejala, besede, ki pomenijo veliko, imajo težo, in zato imajo rade glasbo, da jim da krila, da lahko letajo visoko in daleč. Slovenska poezija ima lepo zbirko albumov uglasbitve. Meni najljubši je Ogenj v ustih Daneta Zajca in Janeza Škofa, tudi šansoni Svetlane Makarovič so izjemni, sicer pa so vsi omenjeni albumi odlični, izvirni, drugačni. Na splošno sem za združevanje več zvrsti umetnosti. Odeti že napisane verze v glasbo, da zaživijo še lepše, se mi zdi poseben izziv."

Kaj menite o Milini poeziji?

"To je gotovo eden najlepših opusov ljubezenske lirike v slovenskem jeziku. Je zapis silnega ljubezenskega čustvovanja in tudi zapis Milinega osebnega življenja in zato toliko bolj presunljiv, ker to ni bilo lahko življenje. Vendar v njem je prostor tako za temne kot svetle trenutke življenja in Mila se enako strastno predaja obojim. Z njeno poezijo sem se srečevala skozi leta, poglobljeno pa sem padla vanjo ob zbirki Skoz pomladni dež bom šla. Takrat so se mi Miline pesmi zazdele zelo spevne in melodične, tako da so kar same poklicale k uglasbitvi."

K sodelovanju ste povabili številna zveneča imena slovenske glasbene scene - Nino de Gleria je prispeval največ glasbe in aranžmajskega dela, tu so še Tjaša Fabjanič, Jelena Ždrale, Marko Brdnik, Luka Ropret, Erik Marenče in drugi. Tudi sami ste oblikovali glasbeno spremljavo. Je bilo delo težavno in kako ste izbrali ožji krog sodelavcev?

"Glasbenike sem izbrala po občutku, po barvah, ki jih igrajo. Nino de Gleria, s katerim sem se srečala pri uglasbovanju poezije Daneta Zajca, ima poseben odnos do poezije in ogromno izkušenj pri njenem uglasbovanju. Pri Tjaši sem imela občutek, da bi pesmi uglasbila, kot bi si sama želela, nezamenljiva pri tem projektu je Jelena Ždrale … Zame je bilo vse skupaj ena velika izkušnja, kjer sem se prvič srečala z vodenjem nekega projekta, z odgovornostjo, ki prihaja zraven, in hkrati z uglasbovanjem, ko sedeš za klavir in začnejo besede plesati v glasbo."

Milina poezija ima v sebi tako ekstazo silne sreče kot brezna hudega obupa, oboje pogojuje ljubezen. Ste v pesmih, ki ste jih izbrali, prepoznavali lastne emocije in doživljanja sveta, sočloveka, sebe?

"Izbrala sem pesmi, ki so mi posebej blizu po svoji izpovednosti, ki so najmočnejše in hkrati tudi spevne. Z vsako interpretacijo seveda preneseš doživljanje emocij v svojo lastno zgodbo in besedilo podoživiš ob svoji izkušnji. Kar ni težko, ker ljubezen, kot jo je doživljala Mila, doživljamo mnogi, zato je tudi blizu toliko bralcem."

Tudi Mili je glasba ogromno pomenila, verjetno je bila na njeni lestvici življenjskih lepot in resnic takoj za ljubeznijo. Poleg dramske igre je študirala tudi solo petje. Zakaj pojete vi?

"Glasba je ena najbolj čarobnih reči, en varen, lep svet. Ja, tudi mene petje in bivanje v glasbi zelo izpolnjuje. Pojem, ker me to najbolj povzdiguje, očiščuje, ker skozi petje doživljam reči, ki jih sicer ne bi, se prestavljam v druge čase, stanja in prostore … V otroštvu sem pela v pevskih zborih, ob kitarah in kasetofonih, glasbeno pot pa sem začela z urami klasičnega petja pri Diegu Barriosu Rossu, nato sem prešla v džez pod mentorstvom Irene Vidic, leta 2005 sem bila sprejeta na newyorško New School, Jazz & Contemporary music program, kjer sem imela srečo študirati dva semestra, kar je bila izjemna in neprecenljiva izkušnja."

Kakšna glasba vam je najbližje in kako sta se vaša glasbena poetika in vizija staknili z Milino?

"Blizu mi je marsikaj, to je res širok spekter dobre glasbe; zgolj od razpoloženja in atmosfere je odvisno, kaj poslušam ali pojem. Glasbo Mile je narekovala poezija in jo obarvala z džezovskimi, šansonskimi, pop in drugimi manj opredeljivimi primesmi. Kako, zakaj sta se ujeli Milina in naša poetika - stiki pa se preprosto zgodijo v nekem obdobju, zaradi spleta mnogih reči."

Snemate kaj novega? Ali morda pišete tudi poezijo … in jo zlivate s pesmijo?

"Takoj po plošči Mile Kačič sem posnela komad za kompilacijo RDYOYO, kjer smo uglasbili moje prve pesniške poskuse, nastale na pesniški delavnici v New Yorku. Bila je zelo navdihujoča izkušnja, odzivi tudi, tako da razmišljam, da v prihodnosti nadaljujemo v kaj več."