Z majhno vztrajnostjo se da vse zdaj živeče Virante priklicati, a ne Gregorja. Preden je postal minister za javno upravo, je bil sicer tudi on v telefonskem imeniku, potem pa je iz njega izginil in poniknil v slonokoščeni stolp carstva oblasti, kjer med drugim ni bil dosegljiv niti za svojo učiteljico tujega jezika.

Drugje so javnosti na voljo celo telefonske številke šefov držav

Kako je zdaj vse drugače kot v "svinčenih časih", ko so lahko časnikarji priklicali ali obiskali malodane vsakega funkcionarja, dandanes pa je to možno le prek "obrambnega zidu" armade važnih tajnic in referentk za odnose z javnostmi. Po drugi strani pa so v nekaterih, poudarjamo, civiliziranih deželah javnosti na voljo celo telefonske številke šefov držav, vključno z ameriškim predsednikom. Oglasil se vam bo vsaj kakšen njihov najožji sodelavec, če ne, a le v izjemnih primerih, celo kar predsednik sam. Tako to gre, kjer razumejo predstavnike oblasti le kot služabnike ljudstva, ne pa kot nekakšne polbogove, kot pri nas.

Zakaj prav Gregor Virant?

Res je sicer, da se v teh naših "dinastijah" načeloma izogibamo predstavljanju politikov, saj jim vsi drugi mediji podarjajo (pre)veliko pozornost, a ker je Virantov toliko, Gregor pa med njimi najbolj znan, smo mislili, da bi le lahko sodil v to rubriko. Zato smo skušali vzpostaviti stik z njim že pred najmanj pol leta, tudi zato, ker so ga hvalili kot zelo sposobnega, po anketah pa celo za enega najbolj priljubljenih ministrov. Kar je tudi bil. A ni šlo, še zdaj, ko ni več minister, ostaja za nas nedosegljiv. Zato v tej številki povzemamo nekaj o njem iz tistih časnikov, katerim je na stežaj odpiral vrata, tudi takim, ki so mu potem javno očitali oholost, preveliko samozavest in še kaj slabega. Nekemu časopisu pa je, v očitno nedovoljenem selektivnem odnosu do medijev, predstavil celo svojo družino, se dal z njo slikati na svojem domu v Dolu pri Ljubljani. Zato za naslednjo številko Hopla pripravljamo pogovore z do nas prijaznejšimi Viranti.

Strma kariera

Gregor je otroštvo je preživel v Ljubljani pod Golovcem. Potem je uspešno študiral, doštudiral, se izpolnjeval na univerzi v Glasgowu, doktoriral iz prava. Kot mož, ki veliko ve in zna govoriti logično in razumljivo, je v devetdesetih letih na televiziji komentiral politične dogodke, nato pa leta 2000 po štirih letih kaljenja na ustavnem sodišču (s katerim pa je imel pozneje kot minister kar nekaj težav) šele kot 31-leten stopil v vlado Andreja Bajuka in bil eden redkih, ki ga je naslednji mandatar, Janez Drnovšek, obdržal kot državnega sekretarja v svoji vladi, nazadnje pa je bil, čeprav ni član SDS (zdaj menda razmišlja, da bi vendarle bil), eden ključnih ministrov Janševe vlade. Zanj je vlada naredila celo novo ministrstvo, česar širše v svetu sploh ne poznajo, a se je izkazalo kot koristno. Je pa mož po osebni zaslugi enega od somišljenikov stranke SDS tudi habilitiran izredni profesor na Fakulteti za upravo ljubljanske univerze, čeprav mu tega naziva ni podelila univerza, temveč svet za visoko šolstvo, ki ga je vodil Peter Jambrek. Prav te dni se je slednji umaknil s položaja predsednika sveta Zbora za republiko, tako da ga zdaj zaseda Gregor Virant.

Družina in sorodniki

Pred časom si je sezidal hišo v Dobu pri Domžalah, kjer zdaj živi z ženo Nano in sinovoma, osemletnim Benjaminom in sedemnajstletnim Davidom. Nana je hči enega najpomembnejših predstavnikov SDS, tudi evropskega poslanca, Mihe Brejca. Prav po tej rodbinski zvezi se je lahko, a precej sporno, zaposlila v Brejčevi pisarni. Gregorjeva sestrična Mija Virantova, domačinka na Rudniku v Ljubljani, je hči podjetnika Marjana Viranta. Njegov brat Nejc pa Gregorjev oče. Mija je žena ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Obe družini se menda občasno srečujeta, a politične razlike med njimi so bržkone velike.

Pomembni dosežki

Ko se je Gregor odločal, ali bi prevzel mesto ministra se da še prebrati se je o tem z ženo veliko pogovarjal. Vedela je, da ga bodo tako bolj malo videli, a je tudi razumela, da si tega dela močno želi. "V glavi mi je vrelo od idej. Vedel sem, da se dajo stvari v birokraciji, ki so me jezile, popraviti. Zato sta pojma družina in prijatelji ostajala v ozadju. "To je tista temna plat našega dela," je povedal, "svetla pa, ko se začenjajo kazati rezultati." In ti so se kmalu kar vsuli: tako je javna uprava prav po njegovi zaslugi postala prijaznejši servis za državljane in podjetja. Nadalje je dosegel, da davčnim zavezancem ni bilo več treba izpolnjevati dohodninskih napovedi, v državni upravi je uvedel delovne sobote ter prenesel overovitev nekaterih podpisov od notarjev na cenejše upravne enote.

Zmanjšana brezposelnost? Halo?

"Znižali smo tudi davke," je govoril, "ustvarili proračunski presežek (kar se je pozneje izkazalo, da sploh ni res op. p.) ...

... Več v Hopla!