V Kranju danes živijo Petra Puhar - Kejžar s tremi otroki in njen brat Zmago s svojima dvema, ki so vsi daljni sorodniki znamenitega fotografa. Petra je živahna ženska srednjih let, še mladostnega videza in neverjetno vsestranska v svojih prizadevanjih na področju kulture. "Sicer sem se vse življenje ukvarjala z ljubiteljsko kulturo. V gimnaziji sem pela v pevskem zboru, že 30 let pojem v Akademskem pevskem zboru France Prešeren. Rada pišem besedila, čisto zase pa še prozo in poezijo, kar mi je zdravilo: ko se ti kaj v duši nabira, čutiš, da moraš to pač dati na neki način ven. V načrtih za oživljanje Kranja zadnje čase sodelujem s kranjskim Zavodom za turizem in Mestno občino Kranj. Ker mi je tako pri srcu staro mestno jedro, so mi podelili še licenco za turistično vodnico. Zdaj pa so sprejeli še moj projekt Ars Brdo, ki napoveduje številne vrhunske glasbene dogodke in srečanja akademskih likovnih umetnikov in fotografov na Brdu pri Kranju."
Prvi partizan, ki je vkorakal v Kranj
Z Zmagom sta otroka zdaj že pokojnih Franca, znanega po vzdevku Aci, in Olge, rojene v družini Derča iz Stražišča v Kranju. "Mama je bila po poklicu socialna delavka. Med drugim je rada lovila ribe, rada jih lovim tudi sama," nadaljuje Petra. "Frančev oče ali moj ded Leopold Puhar je bil po poklicu kamnosek, po vsej Sloveniji znan kot izdelovalec mlinskih kamnov. Očeta moje mame Olge, prav tako Franca, so Nemci kot sodelavca partizanov leta 1942 ustrelili v celjskem Starem piskru, njegova žena Marija pa je ves čas lepo skrbela za nas in veliko storila tudi za svoje vnuke. Najbolj hvaležni pa smo ji, ker nas je naučila ljubezni do narave. Moj oče Franc se je rodil v družini kot najmlajši, imel je devet bratov, nekateri so umrli še zelo mladi, a zdaj so pokojni že vsi.
Helena Puhar in njena hči Alenka
"Tudi njegova sestra Helena je bila partizanka. Po vojni se je ukvarjala z izobraževanjem, po njej se v Kranju imenuje osnovna šola Helene Puhar. Njena hči pa je časnikarka in zgodovinarka Alenka Puharjeva, ki je moja sestrična, njen polbrat pa je filozof Gregor Tomc. Morda še majhna zanimivost: moj oče je bil prvi partizan, ki je 9. maja 1945 vkorakal v Kranj. Pri tem ga je nekdo celo na hitro fotografiral, potem pa se je brž umaknil z ulice, saj so se ljudje zadrževali doma, ker še niso čisto verjeli, da je vojne vihre konec. Oče je po vojni doštudiral politologijo, zanimala ga je zgodovina Kranja, nekaj časa je bil kranjski župan (kot zdaj pravimo), zadnja leta pa je delal pri Teritorialni obrambi."
Petra, njen mož Miro Kejžar in njuni otroci
Petra je osnovno šolo in gimnazijo končala v Kranju, nato tam še visoko šolo za organizacijske vede. "V tistih časih nikjer ni bilo težko dobiti službe. Najprej sem se zaposlila v Gorenjskem tisku. Začela sem kot propagandistka, nato so na mojo pobudo ustanovili Design Studio GT, ki je postal celo najboljši oblikovalski studio v Jugoslaviji. V njem sem delala kot organizatorka, vodja projektov, pisala sem tudi besedila. Leta 2002 sem zamenjala službo in se za dve leti zaposlila v Elanovem oddelku za trženje, kjer sem si pridobila tudi dragocene mednarodne izkušnje."
Petra se je poročila z Mirom Kejžarjem, daljnim sorodnikom plavalk Alenke in Nataše Kejžar. Njegov prednik je bil na Tirolskem sirar, nato se je moral s številnimi drugimi odseliti v Soriško dolino. "Priimek Kejžar (verjetno tudi Kajžar) je namreč osnovan na siru, ki mu nemško govoreči ljudje pravijo Käse. In zanimivo je, da so etnografi ugotovili, da kakšna starejša ženica v Soriški dolini siru še danes pravi kejža." Priimek Puhar pa je morda nastal iz glagola puhati ali pihati, kot piha veter, ali iz samostalnika pih, še verjetneje pa puh, kar imajo mladi ptički. Lahko da so ga vzdeli tistemu, ki je pihal kot veter ali kadil in puhal dim ali se navsezadnje pihajoč tudi jezil. Možno pa, da je tudi izdeloval kakšne reči iz puha.
... Več v Hopla!