"Pogrešam njegove potegavščine," je priznal Slobodan Subotić , ki je pri Olimpiji med pripravami sobo delil prav s Tovornikom in ker sta oboževala dres z devetico, sta v petek zaigrala vsak v svojem. "Leto z njim v švicarskem Veveyu je bilo veliko lepše kot sezone v YU ligi, ko je polnil tudi Zvezdin koš," je ušlo Predragu Bogosavljevu . "In kaj naj porečem na tisto tekmo v Beogradu, ko nam je nasul 48 točk?" je pribil "črno-beli" Nebojša Zorkić , nekdanji branilec Partizana, ter se spomnil še ene podrobnosti. "Prvo kolajno sem osvojil prav v Celju. Na mladinskem evropskem prvenstvu leta 1980, ko smo stanovali v Žalcu. V hotelu Rubin." Dino Radja se je nemirno presedal na klopi in že po dveh minutah zahteval menjavo. "Bili smo zmagovalci in zato smo uspeli," je pojasnil.
"Uh, kakšno `banano` mi je zalepil. Zato sem v zadnji minuti šprintal za Zorkićem in vrnil milo za drago," je dejal Slavko Kotnik . Zgodbo je pristavil Jure Zdovc : "Leta 1991 sem zaradi vojne v Sloveniji predčasno zapustil evropsko prvenstvo v Rimu in se z novinarji vrnil v Ljubljano. Potreboval sem prevoz do svojih Slovenskih Konjic in vedel, da Digl ne bo okleval. Čez pol ure sem že bil v njegovem avtomobilu."V oporo je bil tudi mlajšim. "Pred prvo tekmo v SKL mi je dejal, naj se nič ne bojim in trema je skopnela," mu je še vedno hvaležen Sani Bečirovič . "Zaznamoval je tudi moj prvenec. Reprezentančni, ko je Grkom nasul 32 točk," je pristavil Primož Brezec , med številnimi darili pa je manjkala le drobna pozornost mož iz celjskega kluba, s katerim je osvojil naslov mladinskega prvaka Jugoslavije. "Čeprav smo ga več lovili po Hudinji, kot pa videvali na treningih," je opisoval dolgoletni poklicni sekretar kluba Marjan Zalesnik , vse pa je zaokrožila še Diglova vragolija z Olimpijinega treninga. Moštvo je popeljal na tek okoli Rožnika, po prvem ovinku zavil v garderobo, se s soigralci nalahno oprhal in čez nekaj časa so vsi mokri pritekli pred takratnega trenerja Vinka Jelovca, ki ni nič posumil.