Ozemeljski spor

Podobno je svoj novejši odgovor Drnovšku nijansiral tudi Mesić. Je meja na kopnem določena ali ne? Z izjemo nekdanjega duty-free lobista, ki danes svetuje zunanjemu ministru, so mednarodnopravni strokovnjaki neštetokrat pojasnili, da je kopenska meja, ki poteka po nekdanji medrepubliški črti, določena s temeljnima ustavnima listinama iz leta 1991. Meja je torej "določena", njen potek pa še ni v celoti "ugotovljen in označen". Dikcija je povzeta iz naših diplomatskih opomnikov. Manjši segmenti te meje so še predmet "tehničnega usklajevanja", a je za kakršno koli spremembo potrebno soglasje. Če soglasja med državama ni, ostaja v veljavi stanje na dan osamosvojitve. Takrat je južno od Dragonje priseljeni Joško Joras bival na ozemlju, ki je bilo pod jurisdikcijo Socialistične republike Hrvatske oziroma občine Buje, z izjemo katastrske evidence, ki je Jorasovo parcelo in okolico obravnavala kot del KO Sečovlje, podobno kot so nekatere vasi slovenske Istre (Topolovec, Gradin, Pregara) katastrsko pripadale Buzetu. Zaselki južno od Dragonje niso bili sestavni del občine Pirana, šele leta 1994 so bili - z dopolnilom Zmaga Jelinčiča - tja enostransko priključeni, neizvedljiva odločitev pa je bila takoj zatem zakonsko zamrznjena. Zapleti okoli Jorasa ostajajo zato v luči pogajanj ali arbitraže predvsem "sredstvo", kar pojasnjuje privilegije in kavice pri ministrih, ki jih je s svojimi nezakonitimi dejanji deležen znameniti "borec za južno mejo". Sicer ostaja naš neposredni stik z odprtim morjem povsem legitimna zahteva, ki jo je mogoče - prosto po optimistu Pavlihi - iztržiti v evropsko navdihnjeni arbitraži in če se bo Hrvaška odrekla enostranskemu prisvajanju polovice Jadrana. Vprašanje je, ali bodo nevarne predvolilne igrice z ozemeljskim sporom tak optimizem uspele potrditi.