MINISTROVE BRALNE VAJE
Okoljski minister
Janez Kopač
si je vzel kar nekaj časa, da je še enkrat javnosti prebral, kakšna bo v naslednjih desetih letih energetska politika države. Tako naj bi med drugim 75 odstotkov električne energije proizvedli v Sloveniji, izboljšali konkurenčnost slovenskih proizvajalcev električne energije, ki naj bi tako kot distribucijska podjetja ostali v večinski državni lasti. Zavrnil je očitke nevladnih organizacij, da je NEP slab, in omenil, da so ga nekatere tudi izsiljevale s tem, ko so zahtevale sklenitev dodatnih pogodb o sodelovanju pri pripravi NEP (za študije nevladnih organizacij naj bi okoljsko ministrstvo že plačalo 100 milijonov tolarjev), v nasprotnem primeru pa naj bi grozile s kritikami na račun zdaj predlaganega dokumenta. "Vsak, ki je želel sodelovati, je sodeloval," je Kopač zavrnil očitek o preprečevanju širše razprave o NEP.
Tako kot vlada tudi združenje za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije meni, da je NEP treba sprejeti.
Milan Medved
, predsednik združenja in član uprave Holdinga Slovenske elektrarne, je povedal, da čim prej nujno potrebujejo jasno začrtano energetsko politiko, da bi lahko začeli nov naložbeni ciklus oziroma graditi proizvodne in prenosne zmogljivosti. Požugal pa je tistim, ki povzročajo blokade za gradnjo elektroenergetskih objektov (daljnovodov in vetrnih elektrarn), češ da bodo v bodoče morali sprejeti svoj del odgovornosti za energetsko oskrbo Slovenije. Tudi
Maks Babudar
, direktor Elektroinštituta Milana Vidmarja, in starosta slovenske energetike
Natan Bernot
sta se zavzela za čimprejšnji sprejem NEP, pri čemer se je dalo iz nastopa prvega razbrati njegovo največjo željo, in sicer, da bi država naročala čim več strokovnih študij.
Plaz očitkov na račun NEP pa se je začel z nastopom okoljevarstvenika
Dušana Pluta
. Zaskrbljen je, ker se povečuje delež umazane industrije na račun povečevanja energetske intenzivnosti. Omenil je še podatek, da nas je Mednarodna okoljska organizacija uvrstila na zadnje mesto med bodočimi članicami EU po uporabi obnovljivih virov energije. Povzel je tudi ocene Evropske komisije, da so se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji od leta 1990 do leta 2001 povečale kar za osem odstotkov, da naša država s tem krši podpisane mednarodne dokumente in da ob nadaljevanju trendov, ki so zapisani v NEP, zagotovo ne bomo dosegli zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Po njegovem je treba sprejeti akcijski načrt za energetsko varčevanje predvsem v javnem sektorju, nujno potrebno pa je treba zmanjšati tudi energetsko intenzivnost, kajti poraba energije v Sloveniji je od 2 do 4 odstotke nad svetovno. "To je civilizacijsko zgrešeno in nemoralno do prihodnjih generacij," je opozoril Plut. Tudi
Miha Tomšič
je kot predstavnik sveta za varstvo okolja, ki je posvetovalni organ državnega zbora, pošteno okrcal NEP in menil, da ga morajo poslanci zavrniti. Pred dnevi mu je v roke prišla bela knjiga o energetskem razvoju Kosova in je tudi kot bivši energetski minister ugotovil, da je slovenski NEP slabši od kosovskega. Slovenija si tik pred vstopom v EU česa takega zagotovo ne bi smela privoščiti.
SIMULACIJA RAZPRAVE
Pred časom je bila ustanovljena koalicija za boljši NEP, v katero je združenih 22 nevladnih organizacij, ki prav tako menijo, da mora parlament zavrniti NEP. V imenu koalicije je
Bojan Radelj
očital vladi, da ni bilo javne razprave o NEP oziroma jo je nenehno zatirala oziroma simulirala. Poslanec SDS
Jože Tanko
, ki je NEP označil za nekredibilen dokument, pa je opozoril na to, da v NEP niso opredeljena finančna sredstva za njegovo izvajanje niti ni jasnega odgovora, kaj lahko v prihodnje pričakujemo od razpoložljivih energijskih virov. Spotaknil se je tudi ob "naftno-plinski" lobi, ki je uspel v NEP spraviti predvsem gradnjo plinskih elektrarn, in zaključil: "Iz NEP se vidi, da nam na energetskem področju grozi kolaps."